uredništvo Oštra

Ob mednarodnem dnevu Zemlje ponujamo v branje izbor vsebin, ki smo jih na Oštru in v projektu Razkrinkavanje objavili na temo Zemlje in varovanja okolja.

Zgodbe

Preiskovalne zgodbe Oštra, povezane z varovanjem okolja.

Featured

Zdravstvene dezinformacije kot oglaševalska strategija

Razkrinkavanje.si je šlo po sledeh dezinformacij o škodljivosti fluorida in klorirane vode, ki jih največkrat razširjajo portali, osredotočeni na teme o zdravju in naravni kozmetiki. Alojz Ihan z ljubljanskega inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pa opozarja, da gre pri širjenju takih dezinformacij za oglaševalsko strategijo.

Azbest v kozarcu vode

V Sloveniji je po podatkih geodetske uprave še 1281 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Svetovna zdravstvena organizacija sicer priznava povezavo med zaužitjem večjih količin azbestnih vlaken in rakom na prebavilih, toda zdravstvena tveganja azbesta v pitni vodi še niso bila jasno dokazana.

Deforestacija v Mjanmaru, dobički tudi v Sloveniji

Tikov les zaradi odpornosti proti vremenskim vplivom cenijo v ladjarski industriji, toda največje zaloge so v Mjanmaru, kjer stroka opozarja na razširjeno nezakonito sečnjo. Evropska podjetja, tudi iz Slovenije, iščejo obvode za uvoz dragocenega lesa, je pokazala mednarodna novinarska preiskava.

Spregledane žrtve azbesta

Število azbestnih bolnikov je nekajkrat višje od uradno priznanega, kažejo raziskave svetovno priznanih strokovnjakov za poklicne bolezni. Slovenija četrt stoletja po prepovedi proizvodnje azbesta še nima strategije odstranjevanja in evidenc o lokaciji azbestnih materialov, ki so še vgrajeni, zakonodaja o varovanju delavcev pa je še vedno pomanjkljiva.

Okoljski inšpektorat zaradi Oštra nad sežanske nevarne odpadke

Okoljski inšpektorat je, tudi na podlagi informacij Oštra, začel inšpekcijski postopek, v katerem preverja domnevno nezakonito zbiranje in odkupovanje nevarnih odpadkov na zemljišču za Lidlom v Sežani.

Vsa živila s sledmi klorpirifosa ali klorpirifos-metila (2013—2018)

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je med letoma 2013 in 2018 v preiskala 5070 vzorcev živil na vsebnost ostankov pesticidov: 165 jih je vsebovalo klorpirifos. V infografiki predstavljamo, v katerih živilih so ga našli.

Smetosled

Novinarji so s sledilno napravo opremili 30 bolj in manj običajnih gospodinjskih odpadkov, da bi preverili delovanje sistema ravnanja z odpadki. Izbrali smo zgodbe o njihovi poti.

Featured

Smetosled: Nepravilnosti še na enajstih Petrolovih prodajnih mestih

Na Petrolu so po objavi ugotovitev Oštra o neustreznem ravnanju z odpadki na bencinskem servisu na Kozini pregledali vseh 318 prodajnih mest v Sloveniji. Kje vse so odkrili nepravilnosti, javno ne razkrivajo.

Smetosled: slovenski nahrbtnik pristal v Pakistanu

Nahrbtnik, ki so ga skupaj s sledilno napravo novinarji Oštra odvrgli v zabojnik v Moravskih Toplicah, se je »oglasil« iz pristanišča v Omanu, od koder je potoval še do Pakistana. Ta je najpogostejši končni cilj rabljenih oblačil iz EU.

Odpadki z bencinskega servisa v isti koš

Preverili smo delovanje sistema ravnanja s komunalnimi odpadki. Opremili smo jih s sledilnimi napravami ter jih odvrgli na pravilne in nepravilne načine. Raztrgani nahrbtnik je prepotoval najmanj 300 kilometrov, do hrvaškega pristanišča, delavci bencinskega servisa pa so prazno plastenko jogurta iz koša za embalažo stresli med mešane odpadke.

Raztrgani nahrbtnik končal v reškem pristanišču

Večina odvrženih oblačil v Sloveniji konča v črnih zabojnikih, med mešanimi komunalnimi odpadki. V Oštrovem projektu Smetosled smo na različnih lokacijah odvrgli več tekstilnih izdelkov, opremljenih s sledilno napravo, da bi preverili dejansko ravnanje z njimi.

Gumo odstranili, črno odlagališče sanirali

Novinarji Oštra smo v zabojnike in zbirne centre po državi odložili različne odpadke. Vsi so imeli pritrjeno sledilno napravo, ki je sporočala njihovo geolokacijo. Objavljamo nekaj zanimivejših ugotovitev.

Kako smo sledili smetem

Sledilne naprave smo nameravali tako dobro skriti v odpadke, da jih delavci v zbirnih centrih ne bi opazili. Z nekaj kreativnosti nam je to uspelo, toda sledenje odpadkom ni potekalo povsem tako, kot smo pričakovali.

Razkrinki

Novinarji projekta Razkrinkavanje preverjajo verodostojnost informacij in izjav z različnih področij, tudi okoljskega.

Featured

Povezovanje umrljivosti kitov z vetrnimi elektrarnami je neutemeljeno

Izjave o vplivu vetrnih elektrarn na umrljivost kitov so del organizirane kampanje proti vetrni energiji, ki jo večinoma financirajo industrija fosilnih goriv in protivladni možganski trusti, je opozoril Robert D. Kenney, morski biolog z univerze na Rhode Islandu.

Slovenija ni najčistejša država na svetu

Slovenija je leta 2016 kot prva država za dve leti dobila oceno zelena država, in sicer zaradi visoke kvalitete trajnostnega turizma.

Raven CO2 ni nižja kot kadarkoli v zgodovini

Po podatkih svetovne meteorološke organizacije so ravni ogljikovega dioksida v ozračju dosegle nove najvišje vrednosti.

Za podnebne spremembe je kriv predvsem človek

Naravni procesi, denimo spremembe v Zemljini orbiti in rotaciji, sončna aktivnost in odbojnost Zemlje, so po ugotovitvah ameriške zvezne agencije za zaščito okolja prispevali predvsem k podnebnim spremembam, ki so se zgodile pred industrijsko revolucijo, torej pred začetkom 18. stoletja.

Globalno segrevanje vpliva na ekstremne vremenske dogodke

Medvladni panel za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Združenih narodov in svetovne meteorološke organizacije, v posebnem poročilu o globalnem segrevanju z veliko gotovostjo ugotavlja, da se je zaradi človekovega delovanja povečala pogostost vročinskih valov.

Toča ni sestavljena samo iz vode

Na Arsu so pojasnili, da je zemeljska skorja sestavljena predvsem iz silicija, aluminija, železa in njihovih oksidov, zato so ti elementi najpogostejši v padavinah.

Ozračje se segreva zaradi človekovega vpliva

Podnebnih sprememb ni mogoče pojasniti zgolj z naravnimi dejavniki, ugotavljajo strokovne institucije, med njimi slovenska agencija za okolje in ameriška zvezna agencija za zaščito okolja.

Ukinitev krmišč ne bi povzročila samoregulacije medvedov

Klemen Jerina, profesor na biotehniški fakulteti, je pojasnil, da krmljenje po več raziskavah vsaj delno zmanjšuje zahajanje medvedov v naselja.

Za segrevanje Zemlje sta kriva človek in ogljikov dioksid

Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da smo za naraščajoče količine ogljikovega dioksida v ozračju krivi ljudje, saj kurimo fosilna goriva in spreminjamo rabo tal.

Vse najboljše, zeleni planet!

Zgodbe

Smetosled

Razkrinki

Vam je všeč, kar ste prebrali?

Podprite Oštro z donacijo tu.