Vse v družini

Žana Erznožnik



Sanja Ajanović Hovnik je bila direktorica in solastnica podjetja Smart Center do sredine junija 2022. Po imenovanju je svoj lastniški delež podarila mami, sicer upokojeni medicinski sestri, ki po dostopnih podatkih nima izkušenj s poslovnim svetovanjem.

 

Sanja Ajanović Hovnik. Foto: Nebojša Tejić/STA

Do lanskega poletja je bila lastnica podjetja tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Avgusta 2020 je s podjetnicama Kajo Primorac in Aljo Žorž ustanovila podjetje za poslovno svetovanje Smart Center, ki svetuje na področjih digitalizacije, trajnosti in demokratizacije organizacijskih procesov. Doslej je po podatkih Erarja ustvarilo slabih 24 tisočakov prihodkov v javnem sektorju.

Direktorica in solastnica Smart Centra je bila do sredine junija 2022. Takrat, dva tedna po imenovanju, je svoj 50-odstotni lastniški delež podarila mami, sicer upokojeni medicinski sestri, ki po dostopnih podatkih nima izkušenj s poslovnim svetovanjem. Podjetje do nedavnega v Ajpesov register dejanskih lastnikov sicer ni vpisalo podatkov, čeprav to zahteva zakon o preprečevanju pranja denarja.

Oštro je Ajanović Hovnikovo o sumu delno slamnatega lastništva Smart Centra in nevpisu v register dejanskih lastnikov vprašal 8. maja. Sprememba se je zgodila že dan pozneje, 9. maja, ko se je kot dejanska lastnica od 25 do 50 odstotkov podjetja vpisala Kaja Primorac, sicer polovična lastnica Smart Centra. Tretja soustanoviteljica Alja Žorž je iz podjetja izstopila že aprila 2021. Kdo je dejanski lastnik druge polovice podjetja, tako še vedno ni jasno.

Po določbah zakona o preprečevanju pranja denarja je treba spremembe lastništva podjetja v višini vsaj 25-odstotnega deleža v osmih dneh vpisati tudi v register dejanskih lastnikov.

»Pomanjkanje transparentnosti lastništva nakazuje na možnost slamnatega lastništva,« so primer komentirali na Transparency International. Po njihovi oceni primer kaže na to, »da niso upoštevali zakonodaje o pravočasnem in popolnem razkritju dejanskega lastništva. Če gre za družinsko članico visoke funkcionarke, pa bi moralo biti podjetje objavljeno tudi na seznamu omejitev poslovanja na portalu Erar.«

Kadar imajo družinski člani funkcionarjev ministrstev v lasti podjetje, morajo po zakonu o integriteti o tem v osmih dneh poročati ministrstvu, to pa KPK. Ta namreč vodi seznam subjektov, pri katerih imajo državni organi omejitev pri poslovanju, kar je eden izmed ukrepov za zaščito javnih sredstev pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi.

KPK je po prejemu novinarskih vprašanj Oštra o tem primeru ugotovila, da ministrstvo za javno upravo o lastništvu podjetja Smart Center ni poročalo komisiji. Ministrstvo so prosili za pojasnila.

Na seznamu podjetij z omejitvami poslovanja z ministrstvom za javno upravo prav tako ni vsaj še dveh subjektov, povezanih z ministrico – samostojnega podjetnika Danila Hovnika, njenega moža, in zavoda Inštitut za trajnostno mobilnost Maribor, katerega soustanoviteljica je ministričina mama.

 
 

Ministrica Ajanović Hovnik se na vprašanja Oštra o njenem premoženju, prepisu podjetja Smart Center na mamo in njegovem dejanskem lastništvu ni odzvala. Služba ministrstva za odnose z javnostmi je le večkrat ponovila, da ministrica o svojem premoženju skladno s predpisi poroča KPK.

Tik pred objavo so naknadno pojasnili še, zakaj podjetja, povezana z ministričinimi družinskimi člani, niso vpisana na seznam subjektov z omejitvami poslovanja. 

»Ministrica ob nastopu funkcije res ni prijavila poslovnih subjektov, za katere velja omejitev poslovanja, saj tedaj ob vseh obveznostih na to ni bila pozorna, niti je ni nihče opozoril. Vsekakor gre za napako, ki jo ministrica priznava in se zanjo iskreno opravičuje. Svojo obveznost obveščanja KPK o poslovnih subjektih, za katere velja omejitev poslovanja, je izpolnila takoj, ko je bila na to opozorjena.«

Dodala je še, da podjetje njenega moža in Smart Center nista sodelovala z organi državne uprave, o poslovanju mariborskega inštituta za trajnostno mobilnost pa ni bila seznanjena, a »po njenem védenju ni posloval« z javnim sektorjem.

 
 
 

Detektor premoženja je prvi primer sistematične javne objave premoženja političnih funkcionarjev v Sloveniji, ki zaradi nejavnosti tovrstnih podatkov v arhivih komisije za preprečevanje korupcije poteka izključno z uporabo metod preiskovalnega in podatkovnega novinarstva. V prvi fazi se je ekipa osredotočila na ministre in ministrice vlade, naslednja faza objave pa sledi jeseni in v letu 2024.


K sodelovanju vabimo tudi vas, Oštrove bralce in bralke.

Če imate podatke o premoženju člana ali članice vlade, ki ga še nismo uvrstili v Detektor premoženja, nam lahko pomagate. Informacije lahko delite z uredništvom, ki jih bo neodvisno preverilo. 

Pišite nam na detektorpremozenja@ostro.si.

Pokličite nas na 030 783 242.

Informacije nam lahko pošljete tudi po pošti na naslov Oštro, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana.