Nova azilna politika še omejila pravice prosilcev

Koalicija se je februarja lani zavezala k doslednemu spoštovanju azilnega postopka.

Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili novelo zakona o mednarodni zaščiti, poslanci so jo sprejeli 26. marca. V njej so med drugim dopolnili določbe o omejitvah gibanja in opredelili okoliščine, na podlagi katerih lahko pristojni organ sklepa, da bo prosilec za mednarodno zaščito pobegnil.

Prav tako so 28. maja sprejeli novelo zakona o tujcih, ki med drugim predvideva ukrepe v primeru migrantske krize, po katerih bi lahko policija tujcem prepovedala vstop v državo oziroma jih napotila nazaj v sosednjo državo. Ne glede na zakon o mednarodni zaščiti pa bo lahko v tem primeru zavrnila tujčevo namero, da vloži prošnjo za zaščito.

Urša Regvar s Pravno-informacijskega centra (Pic) je opozorila, da omejitve gibanja prosilcev v novem zakonu posegajo v človekove pravice, ker jim bo med drugim onemogočena obramba pravic in interesov, saj je rok za sodno varstvo zdaj tri dni, pet manj kot prej.

Varuh človekovih pravic je evropsko komisijo julija obvestil, da so nove določbe zakona o tujcih, povezane z ukrepi v primeru kompleksne krize, podobne tistim, ki jih je ustavno sodišče že leta 2019 razveljavilo, ker so v nasprotju z ženevsko konvencijo o človekovih pravicah in slovensko ustavo.

Koalicijske stranke so obljubile, da bodo uredile dosledno spoštovanje azilnega postopka, a so obljubo prelomile, saj so letos sprejeli noveli zakonov, ki prosilcem za azil omejujeta pravice in otežujeta dostop do mednarodne zaščite migrantov.