Poslanka Godec pristransko o predlogu novele kazenskega zakonika
TRDITEV:
»Danes je bil v okviru obravnave Kazenskega zakonika sprejet naš [SDS-ov] predlog, da se zaporna kazen za ta [kazniva] dejanja [pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene] zviša z enega leta na od enega leta do treh let.«
Vir: facebook
OCENA:

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je 2. septembra na facebooku trdila: »Danes je bil v okviru obravnave Kazenskega zakonika sprejet naš predlog, da se zaporna kazen za ta dejanja zviša z enega leta na od enega leta do treh let.«
Sklicevala se je na predlog novele kazenskega zakonika (KZ-1), ki spreminja 173.a člen tega pravnega akta. Člen se nanaša na kaznivo dejanje pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.
Po aktualni različici tega člena se tisti, ki osebo, mlajšo od 15 let, prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarja za srečanje, da bi jo spolno napadel, po nagovarjanju pa izvede konkretna dejanja za uresničitev srečanja, kaznuje z zaporom do enega leta.
Enaka kazen je predvidena za storilca, ki mladoletnika te starosti prek navedenih tehnologij nagovarja za srečanje z namenom, da bi izdelal slike, avdiovizualne ali druge pornografske oziroma drugačne seksualne vsebine, nagovarjanju pa sledijo dejanja za uresničitev srečanja.
Po podatkih, dostopnih na spletnem mestu državnega zbora, je predlog novele kazenskega zakonika, ki spreminja 173.a člen, 13. aprila letos vložila skupina poslancev Gibanja Svoboda s prvopodpisano Leno Grgurevič.
Predlagatelji so v prvotni različici predlagali zaostritev kazni za storilce kaznivega dejanja iz 173.a člena KZ-1, in sicer namesto do enega leta do tri leta zapora.
Pri tem so med drugim pojasnili, da kazenski pregon ne more biti uspešen, če ni mogoče dokazati konkretnih dejanj za uresničitev srečanja z mladoletnikom. Po aktualni zakonski ureditvi namreč zgolj nagovarjanje mlajših od 15 let k srečanju z namenom spolnega napada ali izdelave pornografske vsebine ni opredeljeno kot kaznivo.
Po mnenju predlagateljev je prav pogoj dokazljivosti konkretnih pripravljalnih dejanj, ki vodijo do uresničitve srečanja, eden od razlogov, da je postopkov v zvezi s tem kaznivim dejanjem »izredno malo«.
Poudarili so tudi, da po veljavni zakonodaji poskus storitve tega kaznivega dejanja zaradi prenizke kazni ni kazniv oziroma zakon izrecno ne opredeljuje njegove kaznivosti. Z zvišanjem kazni bi postal kazniv tudi poskus storitve kaznivega dejanja, prav tako primeri, ko je osumljenec le mislil, da je oseba mlajša od 15 let.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so devet dni po tem, ko so predlagatelji novelo KZ-1 predložili državnemu zboru, višjo zaporno kazen za kaznivo dejanje pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene ocenili kot ustrezen ukrep.
Sodni svet, ki se je s predlogom novele seznanil 7. maja, nanj ni imel pripomb. Državnotožilski svet je pet dni pozneje opozoril, da bi bili za spremembo kazenskega zakonika potrebni tehten premislek in zelo utemeljeni razlogi, upoštevati pa bi morali mnenje stroke.
Vlada proti predlagani noveli
Vlada novele kazenskega zakonika v mnenju s 23. julija ni podprla. Nasprotovanje noveli so med drugim utemeljili s trditvijo, da je pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene kaznivo tudi ob odsotnosti srečanja med storilcem in mladoletnikom, če pride do konkretnih pripravljalnih dejanj, denimo vabila z opredeljenim krajem in časom srečanja.
Menijo, da je kaznivost pripravljalnih dejanj dokaj redka, saj gre pri teh za precej zgodnjo fazo kaznivega dejanja. Kot primer so navedli, da je posredovanje pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, kadar gre za pripravljalno dejanje pri pridobivanju oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene, že samo po sebi lahko kaznivo dejanje po 176. členu KZ-1, ki inkriminira prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva.
Upoštevajoč prekrivanje obeh dejanj je za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene predvidena sorazmerno nizka zaporna kazen, je navedla vlada.
Zavrnili so tudi kaznivost dejanja, ko je storilec le mislil, da je oseba, s katero se je srečal, mlajša od 15 let, a je bila starejša. Kot so pojasnili, so mladoletniki, starejši od 15 let, v preteklosti potencialne storilce že spodbujali k nagovarjanju in jih ob srečanju napadli oziroma samovoljno preganjali, ne da bi o dogajanju obvestili policijo, ki je uradno pristojna za pregon storilcev.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora z 19. avgusta bi bilo pred zvišanjem kazni treba opraviti primerjavo z drugimi kaznivimi dejanji, za katera je predpisana enaka kazen, in kaznivimi dejanji, ki spadajo med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, predvsem s tistimi, katerih objekt varstva je spolna integriteta otrok.
Namesto zvišanja sankcije so predlagali uvedbo kaznivosti poskusa storitve kaznivega dejanja in zmerno povišanje kazni, če bi se tak ukrep ob primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji izkazal za sorazmernega.
Poslanka Grgurevič je 28. avgusta nato podala predlog amandmaja k noveli KZ-1, po katerem bi bila kazen za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene še naprej največ eno leto zapora. Dodali pa bi izrecno določilo, da je kazniv tudi poskus storitve tega kaznivega dejanja.
Pet dni pozneje se je sestal odbor za pravosodje, na katerem so poleg članov sodelovali tudi predstavniki ministrstva za pravosodje, državnozborske zakonodajno-pravne službe, komisije državnega sveta za državno ureditev in vrhovnega državnega tožilstva.
Lena Grgurevič je med sejo svoj predlog umaknila, odbor pa je sprejel amandma, ki so ga k predlogu novele KZ‑1 vložile koalicijske stranke in Resnica. V njem so predlagale, da se kazen za kaznivo dejanje pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene zviša z do enega leta na od enega do tri leta zapora.
Na generalni policijski upravi (GPU) so za Razkrinkavanje pojasnili, da je policija v obdobju 2020–2025 obravnavala 14 primerov kaznivega dejanja pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.

Kot razlog za majhno število obravnav tega kaznivega dejanja so navedli dejstvo, da se osumljencu, ki otroka že v komunikaciji ali pozneje na srečanju spolno zlorabi bodisi z dotikanjem bodisi zgolj z besedami (na primer, ga sprašuje o spolnosti, nagovarja k spolnim dejanjem ali izdelavi intimnih fotografij), očitata drugi kaznivi dejanji: spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, oziroma kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti ali posredovanja pornografskega gradiva.
Jelko Godec smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je 2. septembra na facebooku trdila: »Danes je bil v okviru obravnave Kazenskega zakonika sprejet naš predlog, da se zaporna kazen za ta [kazniva] dejanja [pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene] zviša z do enega leta na od enega leta do treh let.«
Po aktualni različici KZ-1 je kazen za kaznivo dejanje pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene do enega leta zapora. Skupina poslancev Gibanja Svoboda s prvopodpisano Leno Grgurevič je v prvotnem predlogu novele aprila letos predlagala zvišanje kazni na do tri leta zapora. Po oceni vrhovnega državnega tožilstva je bil predlog ustrezen.
Sodni svet na predlog ni imel pripomb, državnotožilski svet pa je opozoril, da bi bilo kazenski zakonik smiselno spreminjati po tehtnem premisleku in ob upoštevanju mnenja stroke. Vlada se s predlagano novelo ni strinjala.
Državnozborska zakonodajno-pravna služba je 19. avgusta predlagala uvedbo kaznivosti poskusa storitve kaznivega dejanja in zmerno zvišanje kazni, če bi se ukrep ob primerjavi z drugimi primerljivimi kaznivimi dejanji izkazal za sorazmernega.
Poslanka Grgurevič je 28. avgusta k predlogu novele vložila amandma, ki bi dosedanjo višino kazni ohranil, uvedel pa bi kaznivost poskusa storitve tega dejanja. Pet dni pozneje je amandma umaknila, koalicijske stranke in Resnica pa so predlagale zvišanje kazni na od enega do tri leta zapora, s čimer bi postal kazniv tudi poskus dejanja.
Trditev, da je bil v okviru spremembe KZ-1 sprejet predlog SDS o zvišanju kazni na od enega do tri leta zapora, je po metodologiji Razkrinkavanja pristranska.
Poslanka Godec je sprejetje predloga SDS predstavila kot rezultat prizadevanj zgolj svoje stranke. Pri tem ni upoštevala, da so predlog novele KZ‑1 prvotno vložili poslanci Gibanja Svoboda. SDS je po zakonodajno‑pravni presoji predloga in razpravi k noveli nato vložila amandma.

Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slik
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).




