Trditev o stopnji korupcije v Sloveniji na ravni EU neutemeljena
OCENA:
Janez Marinko, član upravnega odbora nevladne organizacije Nova smer in nekdanji predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM) v Komendi, je 28. septembra v videu na instagramu med drugim trdil, da je v Sloveniji stopnja korupcije višja kot v drugih članicah Evropske unije.
Izjavo je podal kot komentar izsekov iz več videov kampanje nevladne organizacije Inštitut 8. marec, v katerih je več znanih Slovencev pozivalo h glasovanju proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi na zakonodajnem referendumu 11. oktobra.
Svetovno neprofitno gibanje za boj proti korupciji Transparency International indeks zaznave korupcije (CPI) vodi od leta 1995, podatke za Slovenijo pa spremlja od leta 1999. Po pojasnilu, objavljenem 10. februarja letos na spletnem mestu organizacije Transparency International Slovenia, »CPI ocenjuje 182 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju«.
Ocene temeljijo na presoji strokovnjakov in rezultatih anket med gospodarstveniki, ne na mnenju javnosti. CPI uporablja lestvico od nič do sto: ocena nič pomeni izrazito koruptivno okolje, ocena sto pa označuje zelo nekoruptivno okolje.
Po zadnjih dostopnih podatkih o CPI, ki se nanašajo na leto 2025, se je Slovenija med 27 državami članicami EU uvrstila na 15. mesto, če ne upoštevamo, da si nekatere države mesto delijo oziroma so dosegle enako oceno. Če delitev mest upoštevamo, pa je bila Slovenija med državami EU po zaznavi korupcije na 12. mestu. Slabše od Slovenije se je odrezalo 12 članic EU.
Sodeč po ocenah je bilo lani v EU najbolj koruptivno okolje na Madžarskem in v Bolgariji. Obe državi sta na indeksu zaznave korupcije prejeli 40 točk, kar je 18 manj od Slovenije. Najmanj koruptivno okolje pa je imela Danska z 89 točkami.
Indeks zaznave korupcije v EU
Ocena je izražena v točkah na lestvici od nič do sto.
| Država | Ocena |
|---|---|
| Danska | 89 |
| Finska | 88 |
| Švedska | 80 |
| Luksemburg | 78 |
| Nizozemska | 78 |
| Nemčija | 77 |
| Estonija | 76 |
| Irska | 76 |
| Avstrija | 69 |
| Belgija | 69 |
| Francija | 66 |
| Litva | 65 |
| Latvija | 60 |
| Češka | 59 |
| Slovenija | 58 |
| Portugalska | 56 |
| Ciper | 55 |
| Španija | 55 |
| Italija | 53 |
| Poljska | 53 |
| Grčija | 50 |
| Malta | 49 |
| Slovaška | 48 |
| Hrvaška | 47 |
| Romunija | 45 |
| Bolgarija | 40 |
| Madžarska | 40 |
| Tabela: Oštro | Vir: Transparency International |
Kot so pojasnili na spletnem mestu organizacije Transparency International Slovenia, je naša država lani po CPI sicer zaostajala za povprečjem zahodnoevropskih držav in članic EU. Te so na indeksu v povprečju dosegle 64 točk. Slovenija je dosegla 58 točk, torej dve manj kot leto prej.
Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency International Slovenia, je za Razkrinkavanje pojasnil, da natančne stopnje korupcije sicer ni mogoče izmeriti. Navadno gre za skrito dejanje, pri čemer je vpletenim v interesu, da táko tudi ostane. Poleg tega pogosto ni posameznika, ki bi imel korupcijsko dejanje interes ali možnost prijaviti.
Kot je opozoril Malenšek, »velik del korupcije nikoli ni odkrit ali prijavljen. Podatki policije, tožilstva in sodišč tako ne kažejo dejanske ravni korupcije, ampak le odkrite in obravnavane primere.«
Kljub temu je CPI označil za »najbolj uveljavljeno orodje za primerjavo držav«. Ne gre namreč za eno samo anketo, temveč oceno posamezne države sestavljajo najmanj trije viri podatkov.
Pri tem je poudaril, da CPI »ne meri dejanske korupcije«, ampak zaznano raven korupcije v javnem sektorju. Rezultati CPI ne obsegajo »korupcije v zasebnem sektorju, davčnih goljufij, pranja denarja in nezakonitih finančnih tokov«.
Po njegovi oceni je CPI za primerjavo med državami verodostojen, četudi »ni merilo, ki bi pokazalo točno količino korupcije v posamezni državi«. Trditve, da Slovenija prednjači po korupciji v EU, »podatki CPI ne podpirajo«, pravi Malenšek.
To pa ne pomeni, da je stanje dobro. Po Malenškovih besedah se Slovenija od 2012. na indeksu giblje med 56 in 61 točkami, torej v dobrem desetletju pri pregonu korupcije ni dosegla opaznega napredka.
Opozoril je predvsem »na tveganja na področjih politične integritete, javnih naročil, kadrovanja v javnem sektorju, neučinkovitega pregona gospodarskega kriminala in slabitve neodvisnih nadzornih institucij«.
Tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na dan objave indeksa v sporočilu za javnost objavila, da vnovičen padec Slovenije na CPI »ne preseneča, je pa jasen znak, da stanje na tem področju ni zadovoljivo«.
Po mnenju KPK poslabšanje ocene za Slovenijo pomeni, »da prizadevanja na deklarativni ravni niso dovolj, pač pa se mora zavezanost za boj proti korupciji začeti bolj kazati tudi v praksi«.
Komisija je opozorila, da se Slovenija še naprej spoprijema s pomanjkanjem prevzemanja odgovornosti, nezadovoljivim obravnavanjem korupcijskih tveganj – vključno z uresničevanjem priporočil KPK – ter premajhno zavezanostjo funkcionarjev in javnih uslužbencev krepitvi integritete.
Obenem so vse politične akterje pozvali, »da k boju proti korupciji in krepitvi integritete pristopijo tudi z dejanji«.
Janeza Marinka smo prek organizacije Nova smer seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Janez Marinko, član upravnega odbora nevladne organizacije Nova smer in nekdanji predsednik komendske SDM, je 28. septembra v videu na instagramu med drugim trdil, da je v Sloveniji stopnja korupcije višja kot v drugih članicah Evropske unije.
Izjavo je podal kot komentar izsekov iz videov kampanje nevladne organizacije Inštitut 8. marec o glasovanju proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi na zakonodajnem referendumu 11. oktobra.
Slovenija se je po zadnjih dostopnih podatkih indeksa zaznave korupcije, za leto 2025, ki jih je zbralo svetovno neprofitno gibanje Transparency International, med 27 državami EU uvrstila na 15. mesto, če upoštevamo, da si nekatere države mesto na lestvici delijo oziroma so prejele enako oceno. Slabše od Slovenije se je odrezalo 12 članic EU.
CPI sicer ocenjuje zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju posameznih držav. Ocene temeljijo na presoji strokovnjakov in anketah med gospodarstveniki.
Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency International Slovenia, je pojasnil, da natančne stopnje korupcije ni mogoče izmeriti. Veliko korupcijskih dejanj namreč ni odkritih ali prijavljenih.
Malenšek je CPI sicer označil za uveljavljeno in verodostojno orodje za primerjavo držav, čeprav ne meri dejanske korupcije oziroma njegovi rezultati ne vključujejo »korupcije v zasebnem sektorju, davčnih goljufij, pranja denarja in nezakonitih finančnih tokov«.
Po njegovih besedah trditve, da Slovenija v EU prednjači po korupciji, podatki CPI ne podpirajo.
Trditev, da je »Slovenija prva v korupciji v celi EU«, je neutemeljena.
Po razpoložljivih podatkih o korupciji v posameznih državah EU se Slovenija ne uvršča na vrh. Obenem ti ne prikazujejo dejanske razsežnosti problematike, pač pa temeljijo na odkritih in obravnavanih primerih oziroma ocenah zaznave korupcije.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).
