Občani zahtevajo kakovostne medije
Ob zaključku mednarodnega projekta MeDeMAP so občani predstavili vrsto zahtev za izboljšanje medijske krajine v Sloveniji, med njimi sta preprečevanje sovražnega govora in povečanje medijske pismenosti. Kot dobro prakso so na javni predstavitvi izpostavili Oštrove javne uredniške sestanke. Želijo si večje vključenosti civilne družbe v načrtovanje novinarskega dela.
Na srečanjih v organizaciji Mirovnega inštituta, ki so potekala letos spomladi, je 22 občank in občanov iz vse Slovenije, izbranih na podlagi javnega razpisa, razpravljalo o tem, kako lahko mediji prispevajo h krepitvi demokracije v Sloveniji. Razprava je temeljila na uvodnih predavanjih medijskih strokovnjakov in osebnih ugotovitvah posameznih udeležencev, ki v vsakodnevnem življenju spremljajo medije.
Nazadnje so oblikovali 30 zahtev, naslovljenih na državo, urednike, novinarje in lastnike medijev.
Občani med drugim zahtevajo večjo odprtost medijev do svojih občinstev, vključno z možnostjo vlaganja neposrednih pritožb na medijsko poročanje, povečanje moči novinarskega častnega razsodišča, transparenten prikaz financiranja medijev in dosledno državno regulacijo medijskega področja. V ločenih mnenjih so sicer občani opozorili, da regulacija vendarle ne sme biti zlorabljena za posamezne interese oblastnikov.
»Mediji naj objavljajo več svetovnih novic, ki so raznolike, postavljene v širši kontekst in bolj poglobljene;
manj senzacionalno poročajo in izbirajo teme ter pri tem ravnajo etično;
objavljajo novice brez zavajanja, tudi v naslovih,« je še zapisano med zahtevami.
Civilna družba naj ima možnost vplivanja na postavljanje tematskih prioritet poročanja, država pa naj »sproži vseslovensko ozaveščevalno kampanjo o pomenu in osnovah delovanja medijev«, so poudarili občani. Zahtevajo tudi uvedbo varuha za področje medijev, ki bo deloval na nacionalni ravni. (Ta zahteva spominja na podobno funkcijo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki deluje v javnem interesu.)
Mirovni inštitut je pogovore z občani organiziral v okviru evropskega znanstvenoraziskovalnega projekta MeDeMAP (Mapping Media for Future Democracies – Zemljevid medijev za prihodnje demokracije). Sočasno zbori občanov potekajo tudi v drugih sodelujočih evropskih državah, na Češkem, v Avstriji, Nemčiji in na Irskem. Skupne ugotovitve bodo evropski javnosti predstavljene leta 2026. V Bruselj bodo potovali tudi slovenski udeleženci pogovorov, je povedala slovenska koordinatorica projekta Brankica Petković.
2026 © Oštro
