Oštro pomagal razkrivati skrito življenje smeti

»Ta projekt je pomemben, ker je pokazal, da nam očitno tisti, ki se ukvarjajo z odpadki, ne razkrivajo, kaj se s temi odpadki zgodi,« je o Oštrovem projektu Smetosled za oddajo Tednik na TV Slovenija dejala Katja Sreš iz Ekologov brez meja. Po njenem prepričanju imajo potrošniki pravico vedeti, kam gredo njihovi, večinoma pravilno odloženi odpadki.

Da bi to ugotovili, so se na Oštru lani poleti lotili projekta Smetosled. V okviru projekta so 30 gospodinjskih odpadkov opremili s sledilno napravo, nato pa spremljali pot odpadkov do končne predelave. 

Odgovorna urednica Oštra Anuška Delić je pojasnila, da so se za preverjanje funkcionalnosti slovenskega sistema recikliranja, ki je sicer na ravni Evrope zelo dobro ocenjen, na Oštru odločili, ker že občani pri vsakodnevnem odnašanju gospodinjskih odpadkov opažajo razne nepravilnosti pri ravnanju z njimi.

»To je malo neviden sistem. Vsak dan ustvarimo kup smeti, ki jih kot posamezniki odvržemo v zabojnik. Te smeti nato pridejo v zbirni center. Nas pa je zanimalo, kam gredo od tam naprej,« je dejal novinar Oštra Matej Zwitter.

Projekt je tako med drugim pokazal na nepravilnost na Petrolovem bencinskem servisu na Kozini, kjer so delavci vsebino koša za embalažo, v katerega so novinarji Oštra pravilno odložili plastenko jogurta, opremljeno s sledilno napravo, stresli v zabojnik z mešanimi odpadki. Petrol je po opozorilu Oštra nepravilnost na bencinski črpalki na Kozini odpravil.

Toda pot nekaterih odpadkov, ki jim Oštro sledi, še ni končana. Med njimi je denimo raztrgan nahrbtnik, ki je pripotoval v reško pristanišče, od koder bo zelo verjetno potoval na Bližnji vzhod ali v Afriko. Tam ga bo najverjetneje nekdo zašil in prodal naprej, je za Tednik povedala Delićeva.

V Tedniku so poudarili, da je Smetosled izviren projekt slovenskega preiskovalnega novinarstva, ki sta ga finančno podprla Pulitzerjev center in norveška fundacija Fritt Ord, slovensko ministrstvo za kulturo pa mu je financiranje odreklo.