Davčne oaze zadevajo vsakega posameznika

Slovenija se v Pandorinih dokumentih, ki osvetljujejo skrivnosti davčnih oaz, pojavi približno devettisočkrat, kar je trikrat več kot v panamskih dokumentih iz leta 2016, je v oddaji OFFsajd na Radiu Študent povedala odgovorna urednica Oštra Anuška Delić. »O slovenskih poslih je na voljo res veliko dokumentov, zato bo trajalo nekaj časa, da se bomo prebili skoznje in objavili vse, kar je v javnem interesu.«

V oddaji je opozorila na zgodbo Marka Glinška, do razkritja na Oštru skritega dejanskega lastnika sejšelske družbe Lux Factor, ki je lastništvo podjetja prikrival zadnjih sedem let. »Državni organi so pravilno ocenili, da je Glinšek dejanski lastnik, a mu tega niso mogli dokazati,« je dodala Delićeva in poudarila, da je treba lastništvo podjetij v davčnih oazah pregledno razkriti. »Šele potem lahko regulatorji v posamezni državi opravijo svoje delo.«

Dejala je še, da veliki večini davčna optimizacija prek davčnih oaz ni dostopna; ta je predvsem privilegij elit, obkroženih s svetovalci. »Slovenski davkoplačevalci nimajo dostopa do davčnih oaz,« je poudarila in dodala, da teh ne moremo primerjati z olajšavami pri napovedi dohodnine, ki so dostopne vsem.

»Davčne oaze zadevajo vsakega posameznika. Tičejo se ga vsakič, ko se v javnem sektorju pojavi problem, za katerega država nima denarja,« je opozorila Delićeva. Ugotavlja, da državljani na tovrstna razkritja niso pozorni, saj se ne morejo poistovetiti z visokimi zneski, ki so v središču teh zgodb. Toda treba se je zavedati, kakšen učinek imajo davčne oaze na družbo, in se o tem pogovarjati.