Preverjevalci dejstev lani z večjim občinstvom in manj finančnimi sredstvi

IFCN je kot vsako leto objavil poročilo o stanju preverjanja dejstev po svetu leta 2025, ki temelji na anketnih odgovorih 141 organizacij za preverjanje dejstev iz 71 držav. Iz podatkov izhaja, da so organizacije kljub vse zahtevnejši finančni situaciji, ki je mnoge prisilila v odpuščanje, ter kljub grožnjam in pritiskom vztrajale, razvijale nove formate ter večinoma (62 %) razširile svoj doseg oziroma občinstvo.

To rast je spodbujal tudi pomik od tekstovnih k vizualnim in video formatom. Kratki videoposnetki so ostali prevladujoč format za doseganje novega občinstva, narasel pa je delež vizualnih razlag, vključno z infografikami.

K doseganju novega občinstva je najverjetneje pripomogel tudi povečan delež organizacij, ki svoje vsebine objavljajo v več jezikih. Če je leta 2024 občasno ali redno vsebine ne samo v primarnem jeziku objavljalo nekaj več kot polovica organizacij za preverjanje dejstev, je bilo lani takšnih že več kot 60 odstotkov.

Medtem ko je predlanskim 42,6 odstotka organizacij povečalo število redno zaposlenih sodelavcev za polni delovni čas, je lani to uspelo le 23,4 odstotka organizacijam, kar 38,3 odstotka pa jih je odpuščalo.

Ključna težava organizacij je zagotavljanje sredstev in finančne vzdržnosti, kar jih je kot enega največjih izzivov označilo kar 89,1 odstotka. To je sicer skoraj enako kot leto prej. »Za številne organizacije za preverjanje dejstev finančni pritisk ni bil le minljiv šok, ampak stalen dejavnik,« so ob tem pri IFCN komentirali v poročilu.

“Poročilo opozarja, da je preverjanje dejstev področje, na katerem novinarji na vse šibkejši finančni podlagi za javnost delajo vedno več.”

— IFCN

Kar 76 odstotkov organizacij je svoje finančno stanje označilo za ranljivo, od tega 8,8 odstotka za krizno. Le 22,3 odstotka organizacij je ocenilo, da je njihovo delovanje vzdržno, torej da so imele diverzificirane prihodke, večletne obveznosti ali rezerve, zadostne za preživetje morebitnih motenj.

Takšna motnja je bila denimo lanska napoved družbe Meta, da bodo ukinili programe preverjanja dejstev, kar so v ZDA tudi storili. Kot kaže, so se preverjevalci dejstev prilagodili; če je Metin program preverjanja dejstev leta 2024 v povprečju predstavljal 45,5 odstotka prihodkov organizacij, se je ta delež lani zmanjšal na 34,3 odstotka. S tem so najpogostejši glavni vir prihodkov v povprečju postala nepovratna sredstva z razpisov, kar je ključni tip prihodkov tudi za Oštro.

Več kot 60 odstotkov organizacij za preverjanje dejstev je neprofitnih, pri čemer jih je bilo lani 65 odstotkov deležnih nadlegovanja in groženji. To je sicer občutno manj kot leta 2024, ko je o tem poročalo 78 odstotkov organizacij, je pa skoraj petina od anketiranih organizacij ocenila, da se je pogostost nadlegovanja ali groženj lani v primerjavi z letom prej povečala. 

Kljub neugodnim rezultatom so vsebine preverjanja dejstev ostale skoraj povsod brezplačne. Leta 2025 je 96,4 odstotka organizacij izjavilo, da niso uporabljale plačljivega zidu za nobeno vsebino, povezano s preverjanjem dejstev. »Poročilo opozarja, da je preverjanje dejstev področje, na katerem novinarji na vse šibkejši finančni podlagi za javnost delajo vedno več,« ugotavljajo v IFCN.

Oštro je že 8 let delo v teku, nenehno raste in se izboljšuje. Zdaj pa potrebujemo VAS! Nam pomagate, da bomo še boljši? Izpolnite kratko anonimno anketo in nam povejte, kako. Hvala!