Inštitut za proučevanje psihopatije neutemeljeno o številu »psihopatov« v Sloveniji

Direktorica inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH) Leonida Zalokar je 24. januarja na tiskovni konferenci ob ustanovitvi inštituta trdila, da »v Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo«.

O tem je, skupaj z navedbami o številu prebivalcev, ki ustrezajo kriterijem antisocialne osebnostne motnje, poročalo več novičarskih portalov, med njimi 24ur, Svet24 in MMC RTV Slovenija. 

V aktualni izdaji diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje (DSM-5), ki je uveljavljen priročnik za klasifikacijo duševnih motenj, psihopatska osebnostna motnja ni opredeljena kot samostojna diagnoza.

Na to sta opozorili tudi ustanoviteljici inštituta, ki sta psihopatsko osebnostno motnjo v pojasnilih za Razkrinkavanje.si opredelili kot motnjo, ki jo določajo brezčutnost, manipulacija in impulzivnost. »DSM-5 je ne priznava kot ločeno diagnozo, vendar jo mnogi strokovnjaki uvrščajo kot podtip antisocialne osebnostne motnje (ASPD),« sta dodali. Soustanoviteljica inštituta Andreja Pšeničny je poudarila tudi, da pri inštitutu razlikujejo med antisocialno osebnostno motnjo, kjer je poudarek na vedenjskih značilnostih, in med psihopatsko osebnostno motnjo, kjer gre za tip osebnosti.

Subklinično psihopatsko strukturo sta ustanoviteljici inštituta utemeljili kot osebnostno značilnost ljudi, ki izkazujejo nekatere psihopatske poteze, kot so manipulativnost, hladnokrvnost in pomanjkanje empatije, vendar v celoti ne ustrezajo kriterijem za diagnozo klinične psihopatije in ostajajo »znotraj družbeno sprejemljivih meja«. Andreja Pšeničny je dodala, da so na področju raziskovanja osebnosti v uporabi različni izrazi, pri čemer mnogi še niso raziskani: »To so termini, ki so napol strokovni.«

Na društvu psihologov Slovenije (DPS) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da obstajajo različne definicije psihopatije in različni načini njenega merjenja, od teh pa so odvisne tudi ocene o pogostosti tega pojava. Psihopatija ni samostojna diagnoza, zato moramo govoriti o antisocialni osebnostni motnji, kot je opredeljena v DSM-5, so opozorili.

Subklinične psihopatske značilnosti so po pojasnilih DPS tiste, ki se lahko pojavljajo pri posameznikih, a ne dosegajo praga za diagnozo antisocialne osebnostne motnje.

Poudarili so še, da osebnostne poteze danes pojmujejo kot bolj ali manj izražene, ne kategorično. Izraza »psihopati« zato ne uporabljajo, ampak namesto tega govorijo o osebah z različno izraženimi antisocialnimi osebnostnimi potezami. 

DSM-5 psihopatske značilnosti opredeljuje kot specifikator antisocialne osebnostne motnje. Specifikator je dodatek k nekaterim diagnozam, ki natančneje opisuje značilnosti duševne motnje. Če je k diagnozi antisocialne osebnostne motnje dodan še specifikator psihopatskih značilnosti, to pomeni, da sta pri osebi z antisocialno osebnostno motnjo opazna tudi pretirana drznost in zmanjšan občutek tesnobe.

Značilnosti antisocialne osebnostne motnje so sicer prevladujoči vzorci nezmožnosti etičnega vedenja ali vedenja v skladu z zakoni. Oseba lahko doživlja pomanjkanje skrbi za druge, razmišlja egocentrično in se vede manipulativno.