Ne drži, da so cepiva »strupi, ki uničujejo in uničijo telo«

Uporabnik facebooka je 3. oktobra med drugim trdil, da »ni dobrih in slabih cepiv, so samo slaba cepiva, v bistvu strupi, ki uničujejo in uničijo telo«. V objavi je ocenil, da zdravstvena stroka z zagovarjanjem cepljenja izvaja »kriminal nad otroki in odraslimi«.

Objavo je do zaključka redakcije delilo več kot 60 uporabnikov tega družbenega omrežja, všečkalo jo je 480, komentiralo pa 180 uporabnikov.

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za Razkrinkavanje pojasnili, da enačenje cepiv s strupi »absolutno ne drži«. Poudarili so, da cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine, saj prinaša zdravstveno korist tako posamezniku kot človeštvu. 

Kot so ponazorili, se danes ob zadostni precepljenosti mnoge nalezljive bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne pojavljajo več oziroma precej redkeje. 

Po prepričanju NIJZ je cepljenje »najboljši način za zaščito pred nalezljivimi boleznimi«, pa tudi varen in učinkovit postopek, saj se v Sloveniji uporabljajo le cepiva, ki imajo dovoljenje za uporabo v Evropski uniji in jih proizvajajo »po najvišjih standardih varnosti«. 

V postopku registracije zdravila oziroma cepiva za pridobitev dovoljenja za promet z njim na evropskem trgu pristojne institucije skrbno preverijo njegovo učinkovitost in varnost, so pojasnili. 

Dovoljenje za promet izdajo evropska agencija za zdravila ali nacionalne agencije za zdravila – v Sloveniji je to javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Kakovost vsake serije cepiva, ki je v uporabi, nato preveri še nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Na NIJZ so sicer opozorili, da »nobeno cepljenje ne zagotavlja stoodstotne zaščite«. Kot vsa zdravila lahko tudi cepiva povzročijo kratkotrajne neželene učinke, ki se večinoma pojavijo na določenem delu telesa, denimo bolečina, oteklina in rdečina na mestu vboda. Sistemski neželeni učinki, kot so povišana telesna temperatura, slabo počutje, glavobol in bolečina v mišicah, navadno minejo v nekaj dneh. 

»Resni neželeni učinki po cepljenju, na primer huda alergijska reakcija, se pojavijo pri enem do dveh ljudeh na milijon cepljenih,« so pojasnili. Zdravniki o domnevnih neželenih učinkih, ki se pokažejo po cepljenju, sicer poročajo v register neželenih učinkov na NIJZ.

Na JAZMP so uporabnikovo trditev označili za strokovno nepravilno zaradi izrazitega posploševanja. »Trditev, da so cepiva ꞌstrupi, ki uničujejo in uničijo teloꞌ, ni skladna z razpoložljivimi znanstvenimi dokazi in ne odraža načel, na katerih temelji regulativna presoja kakovosti, učinkovitosti in varnosti cepiv.«

Podobno kot na NIJZ so tudi na JAZMP potrdili, da cepiva lahko povzročijo neželene učinke in da »popolnoma varnega zdravila ali cepiva ni«. Kot so pojasnili, znanstvena presoja varnosti cepiv ne temelji »na predpostavki o popolni odsotnosti tveganja, temveč na celoviti oceni razmerja med pričakovanimi koristmi in tveganji«. 

Če bi znanstvena presoja pokazala, da koristi cepljenja z določenim cepivom kljub možnim posledicam ne odtehtajo več njegovih varnostnih tveganj, bi cepivu lahko odvzeli dovoljenje za promet in ga ne bi več uporabljali, so poudarili.

Na JAZMP menijo, da lahko oznaka cepiv kot ꞌstrupovꞌ »prispeva k poenostavljenemu in čustveno obarvanemu razumevanju vprašanja varnosti cepiv«, namesto k razumevanju dejanskega razmerja med njihovimi koristmi in tveganji.

Znanstveno utemeljen pristop k tematiki cepljenja, podprt z dokazi, so označili za osnovo »kakovostnega zdravstvenega opismenjevanja, ohranjanja zaupanja v zdravstveni sistem in zmanjševanja vpliva dezinformacij«.

Pojasnili so tudi, da varnost cepiva sistematično spremljajo celotno obdobje, ko je v uporabi. Uporaba cepiva v širši populaciji namreč lahko razkrije tveganja, ki niso odkrita, dokler cepivu ni izpostavljenih več ljudi. To velja predvsem za zelo redke neželene učinke, na primer tiste, ki nastopijo zaradi genskih dejavnikov ali uporabe pri nekaterih skupinah prebivalstva.

Razvijalci cepiv na njihovi kakovosti gradijo že v postopku razvoja, dodaten nadzor kakovosti pa zagotavljajo med proizvodnim postopkom, ki je »ponovljiv, potrjen in skladen z načeli dobre proizvodne prakse«. Zagotoviti je treba, da je cepivo zaščiteno v ustrezni ovojnini oziroma embalaži in shranjeno tako, da se ohranja njegova kakovost, še pojasnjujejo na JAZMP.

---

Znanstveno utemeljen pristop k tematiki cepljenja, podprt z dokazi, so na JAZMP označili za osnovo »kakovostnega zdravstvenega opismenjevanja, ohranjanja zaupanja v zdravstveni sistem in zmanjševanja vpliva dezinformacij«.

---

Tudi Nina Grasselli Kmet, specialistka infektologije in intenzivne medicine s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je uporabnikovo trditev o cepivih kot strupu označila za »znanstveno neutemeljeno«. 

Po njenih besedah cepiva imunski sistem pripravijo na prepoznavanje povzročiteljev bolezni, s čimer zmanjšajo tveganje za njen pojav ali resen zaplet. To je utemeljila z rezultati študije, objavljene leta 2024 v recenzirani znanstveni reviji The Lancet. Avtorji so ugotovili, da je cepljenje proti 14 povzročiteljem bolezni v zadnjih 50 letih preprečilo približno 154 milijonov smrti, od tega 146 milijonov pri otrocih, mlajših od pet let. 

»Pred uvedbo cepljenja so po oceni Svetovne zdravstvene organizacije samo ošpice povzročile približno 2,6 milijona smrti na leto,« je še ponazorila učinkovitost cepljenja.

Kot je opozorila infektologinja, med cepivi sicer obstajajo razlike v učinkovitosti in pojavu morebitnih neželenih učinkih, zato se koristi in tveganja presojajo za vsako cepivo in posameznika posebej. »Pri priporočenih cepljenjih koristi zaščite pred boleznijo in njenimi zapleti jasno pretehtajo nad tveganji za morebitne resne neželene učinke cepljenja.«

Dodala je, da nastop »zdravstvene težave po cepljenju še ne pomeni, da jo je povzročilo cepivo«, in da strokovnjaki vzročno povezanost med cepivom in neželenimi učinki po cepljenju presojajo na podlagi zdravstvene dokumentacije posameznika in dodatnih laboratorijskih preiskav.

Uporabnika facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.