O morski gladini, drugič

Po objavi prispevka Globalnih napovedi ne moremo le prenesti v Piranski zaliv smo se na pobudo bralke glede projekcij dvigovanja morske gladine za Slovenijo do leta 2100 obrnili tudi na agencijo za okolje (Arso). Tam so se z dolgoročnimi napovedmi oceanografskih spremenljivk začeli ukvarjati pred kratkim in prve rezultate pričakujejo prihodnje leto. 

Globalnih napovedi ne moremo le prenesti v Piranski zaliv

Morska gladina se bo dvignila, za koliko, ni mogoče točno napovedati.

Višino morske gladine v Sloveniji na Arsu sicer spremljajo od leta 1960: »Od takrat se je povprečna izmerjena gladina morja dvignila za enajst centimetrov. V zadnjih petnajstih letih opažamo hitrejše dvigovanje povprečne gladine, po približno pet milimetrov na leto, kar sovpada tudi z meritvami na drugih lokacijah v Sredozemlju.« Zato lahko po oceni Arsa pričakujemo, da bo naraščanje morske gladine tudi v prihodnje podobno kot v Sredozemlju in na globalni ravni.

Po različnih scenarijih petega poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) se bo morska gladina do konca stoletja v svetovnem povprečju dvignila za nekaj deset centimetrov, so še pojasnili na Arsu: »Po bolj optimističnem podnebnem scenariju je pričakovan povprečen dvig morja od 40 do 60 centimetrov, po pesimističnem pa od 70 do 120 centimetrov.«

Raziskava premleva posledice izpustov toplogrednih plinov

O navedbi v članku, da se bo gladina svetovnih morij do leta 2100 dvignila tako zelo, da bodo nekatera najbolj obiskana obmorska mesta na Jadranu izginila, je klimatolog Renato Bertalanič z Arsa dejal, da se v raziskavi PNAS, ki jo povzemata tako Siolov članek kot članek na hrvaškem portalu Express, osredotočajo na ameriška mesta, ki bodo poplavljena zaradi ogrevanja ozračja, kar smo poudarili v izvirnem prispevku.

»Članek ne napoveduje dviga višine morja do konca stoletja, kot so zatrdili pri portalih, ampak nepovraten dvig gladine svetovnih morij zaradi izpustov toplogrednih plinov v preteklosti in v prihodnje.«

Izpustov teh ne moremo napovedati, saj so ti odvisni od dejavnosti ljudi, zato se raziskava po Bertalaničevih besedah omejuje na dva mogoča scenarija. Prvi predvideva močno in uspešno omejevanje izpustov, ki bi vrh dosegli v 20. letih tega stoletja, potem pa zelo močno padli, drugi pa nadaljevanje dosedanjega trenda.

Zaradi vpliva izpustov toplogrednih plinov po prvem scenariju naj bi se gladina svetovnih morij nepovratno zvišala za okrog dva metra, zaradi vpliva izpustov po drugem scenariju pa bi narasla za okrog sedem metrov glede na raven v predindustrijski dobi. Ker gre za ocene, je bila v to številko vračunana še napaka, in ta je v drugem primeru od štiri do deset metrov, je pojasnil Bertalanič. 

Napačna razlaga

»Na to zadnjo številko se nanašata članka in jo razlagata napačno. Številka ne pomeni dviga morske gladine do leta 2100, ampak zgornjo mejo ocene za nepovratni dvig morske gladine v naslednjih dveh tisočletjih v primeru nadaljevanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2100 in ob predpostavki, da izpuščenih toplogrednih plinov ne bomo zmogli spraviti iz ozračja,« je dejal Bertalanič.

Mnenje strokovnjaka z agencije za okolje je tako še dodatno okrepilo argumente, zaradi katerih smo prispevku Siola podelili oznako neutemeljeno že v izvirni analizi.