Število zdravnikov narašča, a jih je še vedno premalo
TRDITEV:
“Število zdravnikov se je v zadnjih treh letih zvišalo za desetino.”
OCENA:
Predsednik vlade Marjan Šarec je na decembrski redni seji državnega zbora odgovarjal na vprašanja poslancev. Poslanka Iva Dimic (NSi) je premieru med drugim očitala nedopustno dolge čakalne dobe, primanjkovanje zdravil za bolnike z rakom in pomanjkanje zdravstvenega kadra.
Zanimalo jo je, ali premier podpira predlog, da bi bolniki prejeli zdravstveno oskrbo v najkrajšem možnem času pri kateremkoli izvajalcu zdravstvenih storitev.
Šarec je dejal, da predloga za zdaj ne podpira, obenem pa je v odgovoru zavrnil očitke Dimičeve o pomanjkanju zaposlenih v zdravstvu. »Število zdravnikov se je v zadnjih treh letih zvišalo za desetino,« je zatrdil in poslanko miril, da »tako črno pa spet ni«.
Kot so nam pojasnili v kabinetu predsednika vlade, se je premier v trditvi skliceval na podatke ministrstva za javno upravo. O številu zdravnikov smo vprašali tudi ministrstvo za zdravje in zdravniško zbornico, ki vodi register vseh zdravnikov. Ugotovili smo, da se podatki ne ujemajo.
Šarčeve besede so temeljile na podatkih ministrstva za javno upravo za obdobje od avgusta 2016 do avgusta 2019, so za Razkrinkavanje.si pojasnili v njegovem kabinetu. Na ministrstvu za javno upravo podatke o številu zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov zbirajo mesečno, s preštevanjem zaposlenih v javnem sektorju, ki so v tekočem mesecu prejeli plačo ali njeno nadomestilo.
V to skupino so vključeni zgolj zdravniki specialisti in specializanti, ne pa tudi zasebniki s koncesijo in brez nje.
Število vseh zdravnikov se je po podatkih ministrstva v obdobju od avgusta 2016 do avgusta 2019 povečalo za 599, torej za 9,85 odstotka. Po podatkih zdravniške zbornice, ki pri nas vodi register vseh zdravnikov, pa jih je bilo 40 manj (od avgusta 2016 do 15. julija 2019, ko so pri zbornici pregledali članstvo). To pomeni, da se je število zdravnikov zvišalo za 559 oziroma 9,7 odstotka.
Zakaj se podatki ministrstva in zbornice razlikujejo, nam ne eni ne drugi niso znali natančno pojasniti.
Na ministrstvu za zdravje se sklicujejo na podatke nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pojasnili so, da se je število zdravnikov po teh podatkih od leta 2015 do 2018 povečalo za 11,3 odstotka.
Zdravnikov še vedno premalo
Na zdravniški zbornici so za Razkrinkavanje.si opozorili, da navajanje podatkov o povečanju števila zdravnikov ustvarja napačen vtis, da v Sloveniji pomanjkanja zdravnikov ni. »Prav tako goli podatki nič ne povedo o preobremenjenosti zdravnikov, saj ne upoštevajo dejanskih razmer v zdravstvu,« so pojasnili.
Administrativne obremenitve so se povečale za polovico, kažejo rezultati ankete, ki so jo lani med zdravniki izvedli na zdravniški zbornici. Najbolj skrb vzbujajoč je trend padanja interesa za specializacijo iz družinske medicine, kjer primanjkuje okrog 560 zdravnikov, pravijo na zbornici.
To so potrdili tudi na ministrstvu za zdravje, kjer zaradi pomanjkanja zanimanja za družinsko medicino postopoma razbremenjujejo zdravnike družinske medicine in hkrati nagrajujejo bolj obremenjene. To sta osnovna ukrepa, s katerima skušajo povečali zanimanje mladih za to specializacijo.
Slovenija po številu zdravnikov pod evropskim povprečjem
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je bila leta 2017 Slovenija s 3,1 zdravnika na tisoč prebivalcev na 18. mestu med 27 državami, medtem ko je bilo evropsko povprečje 3,5 zdravnika. Manj zdravnikov kot pri nas je bilo v Črni gori, Romuniji, Srbiji, Veliki Britaniji, Luksemburgu, Belgiji, na Poljskem in Irskem.
Z ministrstva so še sporočili, da se želijo približati evropskemu povprečju, toda nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu še nimajo.
V zadnjih treh letih se je število zdravnikov resda povečalo za približno deset odstotkov, kar pomeni, da Šarčeva trditev drži.
Toda besede predsednika vlade, izrečene v odgovoru na poslansko vprašanje, da »tako črno pa spet ni«, in navajanje številčnih podatkov brez konteksta po mnenju zdravniške zbornice izkrivljajo stanje v zdravstvu.
Opozorili so, da navajanje golih podatkov brez konteksta ustvarja napačen vtis, da pomanjkanja zdravnikov ni. Največ jih primanjkuje v družinski medicini, saj se mladi zaradi zahtevnih delovnih razmer ne odločajo za to specializacijo, so povedali na ministrstvu za zdravje.
Pomanjkanje zdravnikov kažejo tudi podatki Eurostata, po katerih je Slovenija pod povprečjem evropskih držav po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev. Trditev zato označujemo za pristransko.
SKLEP
Christopher Coomes, svetovalec izvršnega direktorja družbe BTC, je v intervjuju za Siol.net 18. februarja trdil, da zdravstveno zavarovanje za petčlansko družino v ZDA znaša 1200 evrov na mesec, kolikor zanj prek davkov plača tudi v Sloveniji, kjer je povprečna plača od pet- do osemkrat nižja kot v ZDA.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje po zakonu o prispevkih za socialno varnost za zavarovanca znaša 6,36 odstotka bruto plače, za delodajalca pa 6,56 odstotka. Obvezni zdravstveni prispevek, ki je bil uveden 1. januarja letos, znaša 35 evrov. Strošek zdravstvenega zavarovanja za osebo s povprečno plačo, ki je bila lani po podatkih statističnega urada 2220,95 evra, je v Sloveniji 355,63 evra na mesec.
Po podatkih ameriške nevladne organizacije KFF so prebivalci ZDA lani za družinsko zdravstveno zavarovanje štiričlanske družine na mesec odšteli povprečno 1809 evrov.
Po informativnem izračunu, pridobljenem s kalkulatorjem na spletnem mestu KFF, bi mesečna premija za štiričlansko družino znašala 1513 dolarjev, za podobno petčlansko družino pa 1798 dolarjev.*
Coomesova trditev, da za zdravstveno zavarovanje za petčlansko družino v Sloveniji prek davkov plača 1200 evrov, kolikor bi zanj plačal v ZDA, ne drži.
Po podatkih ameriškega zveznega urada za socialno varnost je bila leta 2022 mediana bruto plač 61.220 dolarjev na leto oziroma 5102 na mesec (4783 evrov).
V Sloveniji je bila povprečna bruto mesečna plača tistega leta 2024 evrov, kar pomeni, da je bila 2,4-krat nižja od ameriške.
Trditev, da je povprečna plača v Sloveniji od pet- do osemkrat nižja kot v ZDA, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
