Komisija za preprečevanje korupcije sedmim ministrom izdala opomin
uredništvo Oštra
Postopke, ki jih je zoper sedem ministrov vodila zaradi nepravočasnega poročanja o poslovnih subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, je komisija začela na podlagi ugotovitev Oštra v sklopu projekta Detektor premoženja.
Foto: Oštro
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila prekrškovne postopke, ki jih je zoper sedem ministrov vodila zaradi nepravočasnega poročanja o povezanih podjetjih. V vseh sedmih postopkih, ki so pravnomočno končani, je ministrom izdala opomin. Komisija je postopke začela na podlagi ugotovitev Oštra v sklopu projekta Detektor premoženja.
Kot je komisija pojasnila v današnjem sporočilu za javnost, je maja prejela novinarska vprašanja, iz katerih je izhajalo, da nekateri ministri aktualne vlade niso poročali o subjektih, za katere po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije veljajo omejitve poslovanja.
Funkcionarji morajo namreč v enem mesecu po nastopu funkcije poročati o poslovnih subjektih, v katerih so sami ali njihovi družinski člani lastniki ali člani poslovodstva. S temi subjekti organ, ki ga vodijo, ne sme poslovati oziroma lahko posluje le v določenih okoliščinah, so pojasnili pri KPK.
Informacije iz novinarskih vprašanj je komisija preverila pri organih, kjer opravljajo oziroma so opravljali funkcijo. Ugotovili so, da ministri o subjektih niso poročali, zato so zoper sedmerico uvedli prekrškovni postopek, in sicer zoper Mateja Arčona, Tanjo Fajon, Boštjana Poklukarja, Emilijo Stojmenovo Duh in Dominiko Švarc Pipan ter takratna ministra Sanjo Ajanović Hovnik in Danijela Bešiča Loredana. Vsi so kršili šesti odstavek 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Vsi funkcionarji so zatem to obveznost izpolnili.
Komisija je v sporočilu še zapisala, da je »z vidika krepitve zaupanja v delovanje javnega sektorja izjemno pomembno, da najvišji predstavniki oblasti ravnajo odgovorno in v skladu z zakonodajo, saj se od njih pričakuje vodenje z zgledom ter posebna skrbnost pri odpravljanju tveganj, krepitvi integritete in transparentnosti javnega sektorja«.
