Trditev o kitajskem »delovniku 996« le delno pravilna

Na portalu časnika Delo so 20. maja objavili članek o epizodi podkasta Svet v skodelici čaja, v katerem gostuje novinarka tega časnika, prevajalka ter poznavalka kitajske politike in kulture Zorana Baković. 

Tri dni pozneje so epizodo objavili na youtubu. Zorana Baković je v njej med drugim trdila, da je bil sistem »delovnika 996« – delo od devetih zjutraj do devetih zvečer, šest dni na teden – na Kitajskem do nedavna nekaj precej običajnega. 

Po njenih besedah se je tamkajšnja mladina temu zdaj malo uprla »in se začela pritoževati, da noče tako živeti«, čeprav je Jack Ma, lastnik kitajske maloprodajne in spletne trgovine Alibaba, dejal, da je tovrsten delovnik velik privilegij in prednost kitajske družbe.

Novinarka Baković je trditev podala v odgovoru na voditeljev komentar, da kitajski gospodarski uspeh temelji na bistveno več dela, manj dopusta in slabših delavskih pravicah kot slovenski.

Maja Veselič, profesorica na oddelku azijskih študij ljubljanske filozofske fakultete, ki med drugim poučuje predmete o sodobni kitajski politiki in gospodarstvu, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da se je pojem »delovnik 996«, ki označuje pogost ali celo ustaljen delovnik v internetnih podjetjih, na Kitajskem začel množično uporabljati pred približno desetimi leti. 

Opozorila je, da gre za pogovorni izraz, ki se v uradnih dokumentih, kot so sodbe o delovnopravnih sporih, ne pojavlja, ter da je treba ločevati med tem pojmom, praksami čezmernega dela in delovnopravno zakonodajo. Pojem se danes pogovorno uporablja tudi v panogah, kot sta logistika in dostava. Z njim se označuje »pričakovanja, povezana z delovno kulturo podjetij«, denimo čezmernim delom kot pogoju za napredovanje.

Po njenem pojasnilu so se dolgi delovniki z neplačanimi nadurami na Kitajskem začeli pojavljati že v 90. letih prejšnjega stoletja v izvozno naravnani industrijski proizvodnji, gradbeništvu in drugih gospodarskih panogah, v katerih so velik delež delovne sile predstavljali migranti s podeželja. 

Podeželani so v mestih prebivali nezakonito, saj niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, ki je sicer podlaga za vrsto socialnih pravic. Obseg tega pojava je od poznih devetdesetih let postopno naraščal.

Maja Veselič je pojasnila tudi, da je začetek 12-urnih ali daljših delovnikov v kitajskem visokotehnološkem internetnem sektorju »težko natančno določiti«. Ocenila je, da se je hiter vzpon tega sektorja začel na prelomu tisočletja. 

»Od okoli leta 2010 je čezmerno delo začelo postajati vse bolj običajno v zasebnih podjetjih – tako velikanih kot zagonskih podjetjih – ki so razvijala oziroma razvijajo različne platforme, aplikacije in druge izdelke.«

Po njenih besedah je bilo čezmerno delo od delavcev ponekod pričakovano vsaj na določenih oddelkih, projektih ali v določenih obdobjih, drugod pa na ravni celotnega podjetja. »Država je namreč z močno spodbudo razvoja in inovacij ustvarila izjemno tekmovalno poslovno okolje.« 

Po podatkih aplikacije BaiduWiki, kitajske spletne enciklopedije, ustvarjene z umetno inteligenco, na katero je uredništvo usmerila Veseličeva, je takšen delovnik leta 2016, ko so ga uvedli v podjetju 58.com, sprožil proteste med zaposlenimi.

Kitajska strokovnjaka za socialno varnost sta v članku, leta 2023 objavljenem v znanstveni reviji China Perspectives, med drugim opisala primer spletne kampanje »996 ICU«. V tej se je spomladi leta 2019 več kot dvesto tisoč Kitajcev, zaposlenih v tamkajšnjih internetnih podjetjih, pritožilo nad »delovnikom 996«. 

Opozorili so, da je predolg, vendar zaman. Kljub prizadevanjem nekaterih podjetij za izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem so dolgi delovniki ostali pogosti. 

Po kitajskem zakonu o delu, katerega aktualna različica velja od leta 2009, delovni čas tamkajšnjih zaposlenih ne sme presegati osemurnega delovnika, povprečni delovni teden pa ne sme obsegati več kot 44 ur. Zakon dovoljuje nadurno delo, a le ob posvetovanju s sindikatom in delavci. 

Obseg takšnega dela kitajski zakon omejuje na največ tri nadure na dan oziroma 36 nadur na mesec. Prav tako morajo delavci za nadurno delo prejeti višje plačilo, pripada pa jim tudi obvezen dan počitka.

Podobno primerjavo kot Zorana Baković je v epizodi podkasta kluba slovenskih podjetnikov, objavljene novembra lani, podal tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta in stranke Fokus. 

V razpravi o tem, kaj se lahko Slovenija nauči od Kitajske, je med drugim dejal, da se produktivnost Kitajcev kaže v njihovem 11-urnem delovniku, šest dni na teden, in manjšem številu dni dopusta. »Potem se resno vprašaš, kako bomo lahko mi konkurenčni,« je komentiral. 

Zorana Baković je v odzivu na naše ugotovitve pojasnila, da je razlaga Maje Veselič o uveljavitvi tovrstnega delovnika v internetnih podjetjih resnična, a je po njenem ta prevladoval tudi v tovarnah in podjetjih v drugih panogah. 

Po mnenju novinarke Baković je »prav tako logično, da so se proti takšni ‘delovni kulturi’, kot so mnogi poimenovali 996, uprli predvsem mlajši in bolj izobraženi Kitajci, ki večinoma delajo v tehnološkem sektorju«. V tem sektorju je namreč naraslo število samomorov med mladimi delavci. 

Pojasnila je tudi, da na Kitajskem poleg delovnika 996 obstaja še veliko drugih nezakonitih praks, ki pa jih država zaradi lastnega interesa spodbuja. Pri tem delavski sindikati večinoma ščitijo državni interes, saj kot del kitajske komunistične partije niso neodvisni.

Kot je opozorila, delovnik 996 ni omejen samo na Kitajsko, temveč se pojavlja tudi v drugih azijskih državah, kot sta Južna Koreja in Japonska: »Azija dela izjemno veliko. To bo velik problem za Evropo.«