Vse več imetnikov orožnega lista, nadzor pa pomanjkljiv
Na Oštru smo šli po sledi informacij, da naj bi orožne liste pospešeno pridobivali ljudje, ki niso primerni za ravnanje z orožjem. Število imetnikov orožnega lista s področja športa se je v zadnjem desetletju res povečalo – za več kot 80 odstotkov, strelska društva in lovske družine pa so pogosto primorani sprejeti ali obdržati člane, ki po njihovem niso primerni za posedovanje orožja.
»Državljanke in državljani! Včlanite se v strelska društva in na ta način boste lahko doma legalno posedovali orožje,« je julija lani na omrežju X pozval Žan Mahnič, poslanec stranke SDS. Oglasil se je ob robu protestnega shoda v dolenjski občini Šentjernej, ki so ga lokalni organizatorji sklicali zaradi nasilja nekaterih pripadnikov romske skupnosti in neukrepanja države.
Mahnič je napovedal, da bo SDS s spremembo zakonodaje poskrbela, da uporaba čezmerne sile pri samoobrambi ne bo več kazniva.
SDS je sicer že leta 2021, v resoluciji, ki so jo sprejeli na letnem kongresu stranke, svarila pred nevarnostjo državljanske vojne, ki naj bi jo po njihovih navedbah vodili oziroma spodbujali »ekstremisti s podporo levih političnih sil, povezani z gibanji, kot so Antifa, BLM in t. i. woke gibanje«. Prizadevali naj bi si za vzpostavitev nove družbene ureditve, utemeljene na »marksizmu-leninizmu in kardeljizmu«, pri čemer so kot ključni mejnik slabšanja demokratičnih razmer navedli vstop stranke Levica v parlament leta 2014.
V Sloveniji je ob izpolnjevanju drugih pogojev mogoče pridobiti orožni list, če prosilec izkaže upravičen razlog za posedovanje oziroma nošenje orožja, denimo članstvo v lovski družini, strelskem društvu ali ogroženost osebne varnosti.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve se je število oboroženih oseb, ki so orožni list pridobile na podlagi včlanitve v športna strelska društva, od leta 2015 povečalo za 81 odstotkov. Število lovcev, ki so zaprosili za orožni list, pa se je v tem času zmanjšalo za slabih 5 odstotkov.
Orožni list mora imeti vsakdo, ki želi hraniti ali uporabljati orožje – za lovsko in športno orožje velja dvajset let, za posedovanje orožja zaradi varnosti pa deset let. Lastnik lahko orožje poseduje oziroma hrani doma tudi po preteku veljavnosti orožnega lista, vendar pa ga ne sme nositi (torej imeti pri sebi, pripravljenega za uporabo) ali prenašati, na primer na strelišče ali na lov.
Prosilec za orožni list mora biti polnoleten, zdravstveno sposoben in usposobljen za varno ravnanje z orožjem. Poleg tega mora biti zanesljiv, zoper njega ne smejo obstajati zadržki javnega reda, denimo ne sme biti pravnomočno obsojen za nasilna kazniva dejanja, trgovino z ljudmi ali kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami.
Člani strelskih društev so športni strelci, med katere se uvrščajo tako tekmovalci kot rekreativci. Ker športno streljanje in pridobitev orožnega lista na tej podlagi nista omejena le na tekmovalce, temveč sta dostopna vsakomur, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje, nas je zanimalo, kako se je v zadnjih desetih letih spreminjalo število imetnikov orožnega lista.
Stanko Vidmar, predsednik strelskega društva Olimpija iz Ljubljane, je potrdil, da so v društvu zaznali povečanje zanimanja za vpis, največ za streljanje z orožjem večjih kalibrov (orožje z večjim notranjim premerom cevi in izstrelka). Takšno orožje so denimo pištole, ki jih za pasom nosijo policisti.
V strelskem društvu Trzin so po besedah njegovega predsednika Damijana Klopčiča člani večinoma mladi fantje in dekleta (od osnovne šole do fakultete), ki nimajo orožnega lista in lahko streljajo pod nadzorom trenerja. Srečujejo pa se tudi z interesenti, ki odkrito priznajo, da se želijo v društvo včlaniti zgolj zaradi pridobitve orožne listine. Ko jim pojasnijo, da društvo uporablja izključno zračno orožje, se odločijo, da se vanj ne bodo včlanili.
Člani strelskih društev nimajo obveznosti, na področju lovstva pa morajo člani lovskih družin redno opravljati naloge, kot so izvajanje načrtovanega odstrela, krmljenje živali in izvajanje lovske in naravovarstvene vzgoje. Članstvo v Lovski zvezi Slovenije se po besedah njenega predsednika Alojza Kovšce, sicer nekdanjega predsednika državnega sveta, zmanjšuje.
Med lovci je resda vse več upokojencev, vendar jim ne uspe nadomestiti mlajših kolegov, ki lovske vrste zapuščajo. Kot glavne razloge za manjše zanimanje za lovstvo je Kovšca naštel visoko letno članarino, ki v povprečju znaša med 100 in 200 evrov, obveznost opravljanja od 130 do 150 ur prostovoljnega dela in obvezno sodelovanje na številnih lovih.
Tajnik ene izmed slovenskih lovskih družin, ki je hotel ostati anonimen, saj se o zadevi ni želel javno izražati, pa je poleg prej navedenih razlogov poudaril še, da nekatere interesente odvrneta zahtevnost lovskega izpita in obseg dela med pripravniško dobo. Program usposabljanja namreč traja od 150 do 200 ur in vključuje naloge, kot so opazovanje divjadi, sodelovanje pri krmljenju, vzdrževanje lovskih objektov, spoznavanje lovišča in pomoč pri izvajanju lova.
Tudi podatki ministrstva za notranje zadeve potrjujejo, da se je število lovcev v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 4,8 odstotka. Lani je imelo na lovskem področju orožni list dobrih 19.700 oseb.
Najmanj imetnikov orožnega lista pa je na področju zagotavljanja osebne varnosti – lani jih je bilo 5230.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da mora upravna enota pri presoji upravičenosti do varnostnega orožja upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera. Najmanj na vsakih pet let mora preveriti izpolnjevanje pogojev glede zadržkov javnega reda in zanesljivosti, torej ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na nevarnost zlorabe ali neustreznega ravnanja z orožjem, oziroma pravnomočna obsodba za nasilno kaznivo dejanje ali prekršek, ne pa tudi pogoja upravičenega razloga za posedovanje varnostnega orožja.
Srečko Krope z mariborske fakultete za varnostne vede je pojasnil, da morajo prosilci za varnostno orožje dokazati, da so osebno ogroženi do te mere, da jim država s svojimi ukrepi ne more zagotoviti ustrezne zaščite. Med njimi prevladujejo vojaki, policisti, upokojeni policisti in druge osebe iz varnostnih služb.
Povečanje števila imetnikov orožnega lista za športno strelstvo je po njegovi oceni povezano z družbenimi krizami, kot sta bili migrantska kriza leta 2015 in epidemija covida-19 med letoma 2020 in 2022, ko se je v javnosti povečal občutek negotovosti in ogroženosti, pojavljali pa so se tudi pozivi k oboroževanju.
Spomnimo, da je zdajšnji predsednik vlade Janez Janša k oboroževanju pozval že leta 2023, ko je na omrežju X komentiral posnetek protesta za Palestino: »Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno.«
Posest orožja ni pravica, temveč privilegij
V Sloveniji deluje več kot 200 strelskih društev in dobrih 400 lovskih družin. Kot smo pojasnili zgoraj, je članstvo v strelskem društvu ali lovski družini eden izmed načinov za izkazovanje upravičenega razloga za pridobitev orožnega lista.
Kar zadeva včlanitev v lovsko družino ali strelsko društvo, je Kovšca to v šali ponazoril takole: »Če imate vi društvo prijateljic in se pojavim jaz, se vpišem, me morate sprejeti.«
Po zakonu o društvih lahko namreč vsakdo postane član društva, če deluje pod pogoji, predpisanimi v temeljnem aktu, ki določa pogoje in način včlanjevanja ter postopek prenehanja članstva.
Alojz Kovšca je pojasnil, da obstajajo posamezniki, ki s svojim vedenjem škodijo podobi lovskih organizacij, saj se zapletajo v konflikte z naravovarstveniki ali drugimi lovci. Poudaril je, da takšnih oseb društva sama praviloma ne morejo izključiti, razen če storijo prekršek ali kršijo področno zakonodajo.
Stanko Vidmar iz strelskega društva Olimpija je pojasnil, da strelska društva prav tako praviloma ne morejo zavrniti osebe, ki formalno izpolnjuje s statutom določene pogoje, kot sta plačana članarina in brezmadežna kazenska evidenca. Kljub temu pa imajo društva, kot je njihovo, tudi notranje mehanizme za oceno primernosti bodočih članov. Ob vpisu novega člana denimo izvedejo intervju, s katerim preverjajo razlog za včlanitev, v nadaljevanju pa spremljajo vedenje članov na strelišču in spoštovanje varnostnih protokolov.
Po zakonu o društvih ima član društva pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bila dokončna odločitev društva (npr. o izključitvi) sprejeta nezakonito ali v nasprotju s pravili društva.
Kovšca je kot problematično omenil zlasti delovanje sodišč, ki v tožbah zaradi izključitve članov iz društva dajejo prednost ustavno varovani pravici do svobode združevanja, zaradi česar je avtonomija društev pri urejanju lastnega članstva omejena, možnosti za izključitev takšnih posameznikov pa otežene.
Pojasnil je, da imajo lovske družine težave, ker se v njihove vrste včlanjujejo ljudje, ki jim ni mar za naravo in dobrobit živali, ampak si želijo le trofej. Čeprav bi jih hoteli iz svojih vrst izločiti, pa tega ne morejo storiti zgolj na podlagi neprimernega vedenja. Če člani društev drugim grozijo ali kako drugače resno kršijo disciplino, pa je treba pred odvzemom orožja izvesti formalne postopke, kar po njegovem mnenju otežuje hitro ukrepanje.
Lovske organizacije so predloge za rešitev opisanih težav v preteklosti večkrat predstavile na usklajevanjih z ministrstvi, ki pa so menila, da bi lahko take rešitve nesorazmerno posegle v ustavno varovane pravice.
O povezanih vprašanjih je odločalo tudi vrhovno sodišče. Lani je denimo razsodilo, da mora lovska družina pri izključitvi člana spoštovati postopek, določen v zakonu in svojih pravilih. O izključitvi člana je v lovski družini odločil napačen organ, zato je sodišče presodilo, da je bila izključitev nezakonita, in jo odpravilo.
Izključitev iz članstva ovirajo postopkovne napake
Bruna Žuber, profesorica na ljubljanski pravni fakulteti, je pojasnila, da gre pri razmerju med ustavno pravico do svobode združevanja in dolžnostjo zagotavljanja varnosti znotraj lovskih družin in strelskih društev za tehtanje med ustavno varovano pravico – svobodo združevanja ter dolžnostjo zagotavljanja varnosti v lovskih družinah in strelskih društvih.
Svoboda združevanja ni absolutna pravica: »Društva imajo pri urejanju članstva določeno stopnjo avtonomije, kar je še posebej pomembno, kadar gre za dejavnosti, ki vključujejo povečana varnostna tveganja. Hkrati pa mora biti vsak poseg v članstvo pravno predvidljiv, obrazložen in sorazmeren.«
Pojasnila je, da zakonodaja društvom resda omogoča urejanje pogojev za članstvo in razlogov za izključitev v njihovih notranjih aktih, vendar so pri izključitvi članov precej omejeni. Če notranji akti niso dovolj natančni ali društvo ne more ustrezno dokazati škodljivega ravnanja člana, bo izključeni član s pritožbo na sodišču verjetno uspel.
Srečko Krope s fakultete za varnostne vede meni, da je slovenska ureditev pridobivanja orožnega lista ustrezna in v primerjavi s številnimi drugimi državami razmeroma stroga. Poudaril je, da imetništvo orožnega lista v Sloveniji ni pravica, temveč privilegij, ki ga je mogoče pridobiti le ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, ki so po njegovi oceni kar strogi.
Težavo vidi predvsem v postopkih za izključitev članov. Društva imajo praviloma možnost določiti razloge za izključitev v svojih pravilih in statutu, sodišča pa te odločitve večinoma spoštujejo, če so bile sprejete v skladu z notranjimi akti društev.
Po njegovih izkušnjah do razveljavitve izključitev iz strelskih društev in lovskih družin pogosto pride zaradi postopkovnih napak, kot je denimo nepravilno vodenje disciplinskih postopkov. Poudaril je, da številna društva nimajo ustreznega pravnega znanja ali strokovne podpore, zaradi česar težje zagotovijo postopke, ki bi prestali sodno presojo.
Eden izmed pogojev za pridobitev orožnega lista je tudi opravljen zdravniški pregled, pri čemer zakon o orožju določa, da mora zdravnik, ki je seznanjen s spremembo zdravstvenega stanja imetnika orožja, o tem obvestiti pristojni organ. Toda zdravniki, kot je opozorila Andrea Margan, specialistka medicine dela, prometa in športa, niso obveščeni o orožnih listih, ki jih dobijo njihovi pacienti, zato pri njih ne morejo spremljati relevantnih zdravstvenih dejavnikov.
Več o zdravniških pregledih za nošenje in posest orožja si lahko preberete v povezani zgodbi.
»Oborožite se. Legalno«
Poziv Žana Mahniča iz julija lani je dan po objavi obsodila Strelska zveza Slovenije. Opozorili so, da strelska društva delujejo kot športne organizacije, katerih namen je športno udejstvovanje, ne pa pridobivanje orožja. Pozive k oboroževanju državljanov zaradi zagotavljanja varnosti so označili kot škodljive za ugled strelskega športa.
Isti dan je k oboroževanju pozval Janez Janša. Na svojem facebook profilu je objavil fotografijo nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, ki ima na mizi strelno orožje, s pripisom: »Bodite kot predsednik Vrhovnega sodišča. Oborožite se. Legalno.«
Več tovrstnih pozivov se je zvrstilo tudi leta 2023. K oboroževanju je na omrežju X pozival publicist Tomaž Štih, nekdanji programski tajnik nekdanje stranke Državljanska lista. Istega leta je Janša na istem omrežju poobjavil posnetek protesta v podporo Palestini s pripisom: »Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno.« Tovrstne pozive je podprl tudi Boris Tomašič, odgovorni urednik in direktor Nove24TV.si.
Predsednik strelskega društva Trzin Damijan Klopčič je pojasnil, da so Mahničev zapis obsodili skupaj s strelsko zvezo. Ob tem je poudaril, da bistvo športnega strelstva ni v orožju, temveč v disciplini, zbranosti in sposobnosti ponavljanja dobrih rezultatov. »Jaz osebno celo sovražim orožje. Odkrito vam povem,« je dodal.
2026 © Oštro
