Zdravniki nimajo podatkov o pacientih z orožnim listom
Po zakonu o orožju mora zdravnik, ki je seznanjen s spremembo zdravstvenega stanja ali potekom zdravljenja imetnika orožja, o tem obvestiti pristojni organ. Področni pravilnik pa določa, da je treba zdravniški pregled v tem primeru ponoviti. Toda v Sloveniji ni predpisa, ki bi določal, da mora biti osebni zdravnik obveščen, da je njegov pacient pridobil orožni list.
Na Oštru smo ob naraščanju števila imetnikov orožnega lista preiskali okoliščine pridobivanja tega dokumenta in težave, s katerimi se srečujejo področna društva. Eden izmed pogojev za izdajo orožnega lista, a ne zaradi dokazane osebne ogroženosti, je namreč članstvo v strelskem društvu ali lovski družini, ki pa neprimernih članov sami pogosto ne morejo uspešno izključiti.
Med pogoji za pridobitev orožnega lista je tudi opravljen pregled pri pooblaščenem zdravniku, ki vključuje pogovor o zdravstvenem stanju ter osebni, družinski, socialni in delovni anamnezi, pregled zdravstvene dokumentacije ter temeljit zdravniški pregled s posebnim poudarkom na usmerjenem pregledu psihičnega stanja, živčevja in čutil.
Stanko Vidmar iz ljubljanskega strelskega društva Olimpija je o ustreznosti zdravniških pregledov dejal, da bi bilo to področje treba popraviti, in sicer predvsem izboljšati natančnost psihološkega pregleda. »Krajši intervju, pri katerem narišeš nekaj slik in rešiš nekaj nalog, ni dovolj. Za odkrivanje deviantne osebe je potreben natančen pregled.«
Sogovornik iz ene od lovskih družin, ki je želel ostati neimenovan, pa je ocenil, da redkokdo ne opravi psiholoških testov, ki so po njegovem mnenju razmeroma kratki in enostavni.
Andrea Margan, specialistka medicine dela, prometa in športa, je pojasnila, da postopek ugotavljanja zdravstvene sposobnosti za posest ali nošenje orožja vključuje zdravniški pregled, psihološko oceno in laboratorijske preiskave za ugotavljanje morebitne odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog.
Vendar aktualni pravilnik o zdravniških pregledih ne predpisuje obsega pregleda, kar na primer pomeni, da bi lahko ena ambulanta medicine dela izvedla test na prepovedane droge, druga pa ne.
Pojasnila je, da psihološki pregled ni zgolj preprost vprašalnik, saj psihologi uporabljajo več različnih standardiziranih testov, s katerimi ocenjujejo intelektualne sposobnosti, logično mišljenje, psihomotorično koordinacijo in osebnostne značilnosti. Če se pri enem testu pokažejo odstopanja, jih preverijo še z dodatnimi testi.
Seznam bolezni, poškodb in zdravstvenih stanj, ki pomenijo nezmožnost za posest in nošenje orožja, je določen v pravilniku o teh namenskih zdravniških pregledih. Med njimi so denimo pomembne duševne motnje, demenca, hujše nevrotske motnje, odvisnost od alkohola ali prepovedanih drog, pa tudi nekatere bolezni srca in ožilja, izrazite motnje vida ter hude okvare gibalnega sistema.
Bolezni, poškodbe ali stanja, ki predstavljajo nezmožnost za posest orožja
Andrea Margan je pojasnila, da je delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ministrstva za notranje zadeve in javno upravo ter ministrstva za zdravje, leta 2022 na predlog ministrstva za zdravje začela pripravljati prenovo pravilnika o zdravstvenih pregledih. Med drugim so ministrstvu predlagali, naj se med kontraindikacije za pridobitev orožja vključi obvezno testiranje na rabo prepovedanih drog in zlorabo alkohola.
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je predlog pravilnika v fazi nadaljnjega usklajevanja, predvsem z ministrstvom za notranje zadeve kot ključnim resorjem, kdaj bo sprejet, pa še ne morejo napovedati.
»Osebni zdravniki posameznika praviloma vprašajo: ‘Ali še vozite?’, ko opazijo zdravstveno stanje, pri katerem posumijo, da bi bilo lahko tvegano za vožnjo. Za lastništvo orožja [svojih pacientov] pa ne vedo.«
– Andrea Margan, specialistka medicine dela, prometa in športa.
Pravilnik o zdravniških pregledih določa tudi, da je treba v primeru spremembe zdravstvenega stanja, ki lahko vpliva na zdravstveno zmožnost za posest ali nošenje orožja, pregled ponoviti. Po zakonu o orožju pa mora zdravnik, ki je seznanjen s spremembo zdravstvenega stanja ali potekom zdravljenja imetnika orožja, o tem obvestiti pristojni organ.
Toda noben predpis ne določa, da mora biti s tem, da je pacient imetnik orožnega lista, seznanjen njegov osebni zdravnik.
Kot je opozorila Andrea Margan, so v delovni skupini med spremembami pravilnika predlagali tudi samodejni prenos podatka o imetništvu orožnega lista v sistem eZdravje, da bi bil z njim seznanjen imetnikov osebni zdravnik. Ta bi lahko ob zdravstvenih spremembah, ki bi vzbujale dvom o posameznikovi sposobnosti za varno posest orožja, o tem obvestil pristojno upravno enoto.
Na Hrvaškem, je dodala, je sistem urejen tako, da se osebnemu zdravniku ob vstavitvi zdravstvene kartice pacienta v čitalnik takoj prikaže opozorilo, da ima ta v lasti orožje. »Osebni zdravniki posameznika praviloma vprašajo: ‘Ali še vozite?’, ko opazijo zdravstveno stanje, pri katerem posumijo, da bi bilo lahko tvegano za vožnjo. Za lastništvo orožja [svojih pacientov] pa ne vedo.«
Tudi najvišja starost imetnika orožnega lista ni omejena, kot je denimo pri voznikih avtomobila, ki morajo ob dopolnjenem 70. letu vnovič opraviti zdravniški pregled.
V delovni skupini so predlagali še uvedbo kontrolnega pregleda, če se za nekoga sumi, da je v neprimernem stanju za posest in nošenje orožja. Predsednik strelskega društva Olimpija meni, da bi bila uzakonitev vnovičnega zdravniškega pregleda za tistega, pri katerem je mogoče zaznati določene psihološke težave, dobrodošla.
2026 © Oštro
