Veleposlaništva niso ozemlje tuje države
TUŠIRANKA:
OCENA:
Portal Info360 je 27. avgusta poročal o domnevnem obisku izraelskih obveščevalcev v Sloveniji, ki naj bi si ogledovali nepremičnine v Ljubljani, in med drugim trdil, da »veleposlaništva štejejo za teritorij tuje države«. Ob odprtju veleposlaništva zato pristojni organi države sprejemnice in države, ki veleposlaništvo odpira, natančno preverijo varnostne okoliščine.
Petra Weingerl, profesorica na katedri za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti, je za Razkrinkavanje pojasnila, da veleposlaništev ni mogoče razumeti kot ozemelj tuje države. »Izraz [teritorij tuje države] se uporablja pogovorno in poenostavljeno, ker se želi s tem poudariti, da organi oblasti države gostiteljice, kjer je veleposlaništvo, na to ozemlje vseeno ne morejo prosto vstopati.«
Odnose med tujo državo in državo sprejemnico pa, pravi profesorica Weingerl, poleg dunajske konvencije o diplomatskih odnosih ureja tudi mednarodno običajno pravo, ki temelji na ustaljeni in splošno sprejeti praksi držav, ki jo te upoštevajo kot pravno obveznost, in ne na pisnih pogodbah ali konvencijah. Primer takšnega prava je podeljevanje imunitete gostujočim voditeljem.
Boštjan Udovič, profesor na katedri za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede, meni enako, sicer pa je pojasnil, da takšno razumevanje izvira iz teorije ekstrateritorialnosti.
Podobno je pojasnil Jure Požgan, asistent na isti katedri. Poudaril pa je, da »ekstrateritorialnost ne pomeni, da ozemlje pripada tuji državi, ampak da na ozemlju veleposlaništva veljajo posebne zaščite in imunitete«, določene v dunajski konvenciji.
Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih iz leta 1961 določa, da so prostori diplomatskega predstavništva nedotakljivi, organi države sprejemnice pa smejo vanje vstopiti samo s privolitvijo vodje predstavništva. Privilegiji in imunitete po preambuli konvencije sicer niso namenjeni dajanju prednosti posameznikom, temveč zagotavljanju učinkovitega opravljanja nalog diplomatskih predstavništev kot predstavnikov države.
Udovič je še pojasnil, da se mora veleposlaništvo tuje države v vsakem primeru obnašati »skladno z lokalnimi zahtevami, običaji in spoštovati pravila«, ki veljajo v državi sprejemnici. V prostorih veleposlaništva pa lahko v skladu z dunajsko konvencijo in običaji države sprejemnice počne, »kar želi«.
Kot je opozorila Petra Weingerl, v Sloveniji to področje ureja tudi zakon o zunanjih zadevah, natančneje 63. člen, ki določa, da lahko vlada v uredbi določi imunitete in privilegije tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, če to ni določeno z drugimi predpisi.
Srbski portal Fakenews Tragač, ki je tako kot Oštro član evropske mreže za standarde preverjanja dejstev (EFCSN) in podpisnik kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev (IFCN), je 11. marca preverjal, ali tujim državam pripada ozemlje, na katerem stoji tuje veleposlaništvo.
Med drugim so ugotovili, da ideja o veleposlaništvu kot ozemlju v določeni državi, ki pripada nekomu drugemu, izvira iz starejšega, danes zastarelega pojmovanja »eksteritorialnosti«, kot tudi iz zelo opaznih simbolov državnosti (zastave, grba, protokola in varnostnih ukrepov) in dejstva, da lokalne oblasti v prostore veleposlaništva ne morejo kar tako vstopiti.
Portal Info360 smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Info360 je 27. avgusta med drugim poročal, da se »veleposlaništva štejejo za teritorij tuje države«. Dodali so še, da pristojni organi države sprejemnice in države, ki veleposlaništvo odpira, zato natančno preverijo varnostne okoliščine.
Petra Weingerl s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose na mariborski pravni fakulteti je dejala, da veleposlaništva niso ozemlja tuje države, tako pojmovanje pa izvira iz pogovornega izrazja, s katerim se želi poudariti, da oblastni organi države sprejemnice v veleposlaništvo tuje države ne morejo prosto vstopati.
Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede je pojasnil, da na ozemlju veleposlaništev po dunajski konvenciji veljajo posebne zaščite in imunitete, med drugim konvencija določa, da so ti prostori in prostori konzularnega predstavništva nedotakljivi. Organi države sprejemnice lahko vanje vstopijo le s soglasjem vodje tujega predstavništva.
Izvajanje posebnih zaščit po zakonu o zunanjih zadevah določi vlada z uredbo, če to ni določeno že v drugem predpisu.
Veleposlaništva pravno gledano niso oziroma se ne štejejo za ozemlje tuje države, čeprav je takšno razumevanje v preteklosti izviralo iz teorije ekstrateritorialnosti, je pojasnil Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na FDV.
Požgan je pojasnil, da ekstrateritorialnost ne pomeni, da ozemlje veleposlaništev pripada tuji državi, temveč da tam veljajo imuniteta in posebne zaščite.
Trditev, da veleposlaništva štejejo za teritorij tuje države, ne drži. Takšno dojemanje izvira iz teorije ekstrateritorialnosti, ki pomeni, da na ozemlju tujega predstavništva veljajo posebne zaščite, ne pa, da ozemlje pripada tuji državi.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).
