Jelinčič Plemeniti neutemeljeno o uvedbi programa z nižjim izobrazbenim standardom v Kopru

Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik neparlamentarne stranke SNS, je 31. avgusta na facebooku trdil, da »v Kopru uvajajo program nižjega izobrazbenega standarda na osnovnih šolah«, ki naj bi »namesto dviga kakovosti izobraževanja za vse« podpiral »učence z zaostanki«. Po njegovem »tak pristop Koper spreminja v geto za manj razvite, morda celo za migrante«.

Jelinčič Plemeniti je 19. maja letos za revijo Reporter sicer prvič neposredno potrdil, da namerava kandidirati za koprskega župana.

Občinski svet mestne občine Koper (MOK) je 23. oktobra lani potrdil dopolnitev štirih odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, s čimer je občina na štirih osnovnih šolah v svojem območju omogočila tudi izvajanje »prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom za učence s posebnimi potrebami«.

Kot so na MOK zapisali v sporočilu za javnost, objavljenem na dan potrditve odlokov, uvedba izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom izhaja iz strateških usmeritev nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. 

V sporočilu za javnost, objavljenem dan pred začetkom šolskega leta, je občina pojasnila, da se bo prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom 1. septembra začel izvajati zgolj v enem oddelku na OŠ Koper.

Na koprski občini so za Razkrinkavanje pojasnili, da trditev Jelinčiča Plemenitega o uvedbi izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) v Kopru in spremembi mesta v geto »temelji na napačnem razumevanju programa«.

Opozorili so, da prilagojeni izobraževalni program z NIS »ne znižuje standardov rednega izobraževalnega programa«. Prav tako je trditev »v očitnem nasprotju s pomenom besede geto«, torej s »prostorom, v katerem določena družbena skupina živi ločeno od drugih«.

Na občini uvedbo izobraževalnega programa z NIS na OŠ Koper dojemajo ravno nasprotno – tak program otrokom s posebnimi potrebami »omogoča obiskovanje ustreznega programa v domačem okolju in v okviru večinske osnovne šole«, s čimer zmanjšuje njihovo prostorsko in družbeno osamitev.

Kot so še pojasnili, se bo program na treh drugih osnovnih šolah, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, OŠ Dekani in OŠ Šmarje pri Kopru, izvajal »glede na dejanske potrebe ter ob izpolnitvi kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev«. Rokov za izvedbo programa za zdaj niso določili.

Po pojasnilu MOK center za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, javni vzgojno-izobraževalni zavod s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami, letos denimo obiskuje 79 otrok iz koprske občine, ki jih je strokovna komisija zavoda za šolstvo usmerila v prilagojeni izobraževalni program z NIS. Njihova pravica do kakovostnega izobraževanja bliže domu, družini in vrstnikom »ni v ničemer povezana z njihovim poreklom, državljanstvom, maternim jezikom ali narodnostjo«.

Na zavodu za šolstvo so trditev Jelinčiča Plemenitega, da uvedba izobraževalnega programa z NIS Koper spreminja v geto za manj razvite, označili za »neustrezno in strokovno neutemeljeno«. 

Pojasnili so, da otroke v tovrsten izobraževalni program usmerjajo na podlagi individualne strokovne presoje njihovih vzgojno-izobraževalnih potreb, program pa zagotavlja podporo in prilagoditve, ki otrokom omogočajo največji možni razvoj potencialov.

Pri tem so poudarili, da učni zaostanki sami po sebi nisi zadostna podlaga za usmeritev v prilagojeni izobraževalni program z NIS, kamor praviloma usmerjajo otroke, za katere so značilni bistveno zmanjšano intelektualno funkcioniranje in omejitve na področju prilagoditvenih spretnosti. 

Po pojasnilih zavoda za šolstvo lahko v tak program izjemoma usmerijo tudi druge otroke s posebnimi potrebami. To je mogoče, če »strokovna komisija na podlagi celovite strokovne ocene ugotovi, da otrok tudi ob ustreznih prilagoditvah in dodatni strokovni pomoči ne more dosegati minimalnih standardov znanja v rednem osnovnošolskem programu«.

Postopek usmerjanja otrok v prilagojeni izobraževalni program z NIS sicer ureja zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Migrantski status ni kriterij za prilagojeno izobraževanje

Na zavodu za šolstvo so opozorili tudi, da »migrantski status, državljanstvo ali materni jezik otroka niso kriteriji za usmerjanje v prilagojeni izobraževalni program z NIS«. Učne težave, povezane z nepoznavanjem slovenščine, prilagajanjem na novo okolje ali drugimi socialnimi in kulturnimi okoliščinami, namreč same po sebi niso podlaga za usmeritev v program izobraževanja z NIS. 

Komisija mora v postopku usmeritve otroka ugotoviti, da težave niso posledica jezikovnih ali socialnih dejavnikov, temveč takšnih otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki utemeljujejo usmeritev v program z NIS. Opozorili so, da takšna organizacija vzgoje in izobraževanja v Sloveniji ni novost. 

V ljubljanski mestni občini prilagojeni izobraževalni program z NIS od šolskega leta 2024/2025 denimo izvaja devet osnovnih šol. Za podoben model so se odločili tudi v sežanski občini, kjer sta oddelke programa z NIS odprli OŠ Sežana in OŠ Dutovlje.

Katja Jeznik, ki na ljubljanski filozofski fakulteti med drugim poučuje predmet Pedagoška obravnava oseb s posebnimi potrebami, je za Razkrinkavanje prav tako potrdila, da »to, kar uvajajo v Kopru, glede na različne prakse v Sloveniji ni nekaj novega«. Večino teh programov izvajajo v osnovnih šolah s prilagojenim programom. 

Poleg ljubljanskih šol tudi na primer na OŠ Gustava Šiliha v Mariboru in OŠ Glazija v Celju. V nekaterih občinah pa se program z NIS izvaja v sklopu večinske osnovne šole, denimo v Litiji, kjer znotraj večinske šole deluje podružnica s prilagojenim programom.

Profesorica Jeznik je pojasnila, da izobraževalni program z NIS »učence v devetih letih izobraževanja pripelje do standardov znanja, okvirno primerljivih s tistimi, ki jih učenci dosegajo do konca sedmega razreda običajnega osnovnošolskega programa«.

Takšen izobraževalni program vključuje prilagojeno izvajanje učnih predmetov, učenci pa imajo v sklopu tega tudi dve specialnopedagoški dejavnosti – socialno učenje in računalniško opismenjevanje. Prav tako je predmetnik urejen nekoliko drugače; tujega jezika se denimo začnejo učiti šele sedmošolci.

Po pojasnilu profesorice Jeznik o tem, v kateri program bo učenec usmerjen, odloča strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki različnih področij, med drugim specialne in rehabilitacijske pedagogike, psihologije ter zdravstva.

Izjavo Jelinčiča Plemenitega, da uvedba izobraževalnega programa z NIS »Koper spreminja v geto za manj razvite, morda celo za migrante«, je označila za »nesprejemljivo in vredno vsega obsojanja«. 

Po njenih besedah se učenci priseljenci in romski učenci zaradi neznanja oziroma slabšega znanja učnega jezika srečujejo z ovirami pri doseganju standardov znanja. Vendar tovrstno neznanje oziroma slabše znanje »samo po sebi ne sme biti razlog za usmeritev otroka v program za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju«. 

Meni, da je take ovire treba premagovati z jezikovno podporo, prilagoditvami in drugimi ukrepi za vključevanje.

Poudarila je še, da so lahko učenci v programu NIS kljub drugačnim standardom znanja del iste šolske skupnosti kot drugi učenci, s katerimi se srečujejo pri skupnih šolskih dejavnostih. »Vključenost namreč ne pomeni, da se vsi otroci izobražujejo po popolnoma istem programu, temveč da so, kolikor je mogoče, vključeni v isto šolsko in širše družbeno okolje.«

Zmaga Jelinčiča Plemenitega smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.