Naslov članka o dogodku na bazenu v Berlinu je klik vaba

Portal Nova24TV je 13. avgusta objavil članek z naslovom »Rasizem nad belci: bazen, financiran z davkoplačevalskim denarjem, bo rezerviran izključno za črnce«.

V članku so pojasnili, da gre za »začasni javni bazen Volksbad v Berlinu, ki ga financirajo davkoplačevalci«. Bazen so postavili pred vhod v gledališče Volksbühne, mestne oblasti pa so javnosti sporočale, da bo odprt za vse, a bo 14. avgusta »za šest ur rezerviran izključno za ‘črnske skupnosti’«.

Sklicevali so se na napovedi dogodka, ki sta ju na svojih spletnih mestih objavila organizatorja – gledališče Volksbühne in nevladna organizacije Each One Teach One (EOTO). Napovedi sicer na spletnih mestih organizatorjev ob koncu redakcije nista bili več dostopni. 

O dogodku so na podoben način kot Nova24TV poročali tudi nekateri nemški mediji, med njimi portala časnikov Nius in Tichys Einblick. 

Neodvisna organizacija Media Bias/Fact Check, ki se ukvarja z ocenjevanjem pristranskosti medijev, je portal Nius »zaradi doslednega zagovarjanja konservativnih in populističnih stališč« označila za pristranskega do politične desnice. Prav tako je tak Tichys Einblick, in sicer zaradi »doslednega osredotočanja na konservativne poglede in pogoste kritike progresivnih politik«.

Novica je dosegla tudi slovenske medije; o dogodku so poročali na portalu časnika Delo 12. avgusta, na portalih časopisa Dnevnik in Nadlani pa pet dni pozneje.

Berlinska organizacija Eoto, ki se, sodeč po opisu na njenem spletnem mestu, »zavzema za interese temnopoltih, Afričanov in pripadnikov afriške diaspore v Nemčiji in Evropi«, je za 14. avgust v sodelovanju s tamkajšnjim gledališčem Volksbühne napovedala dogodek, namenjen temnopoltim otrokom in mladostnikom. Šlo bi sicer za enega izmed dogodkov, organiziranih v okviru projekta Volksbad – osem tednov oziroma do 1. oktobra trajajoče postavitve 25-metrskega bazena pred gledališčem.

Napovedani dogodek je v Nemčiji povzročil buren odziv javnosti. Alice Weidel, sopredsednica stranke Alternativa za Nemčijo, ga je 11. avgusta na omrežju X denimo označila za »model apartheida« in pozvala k prenehanju financiranja tovrstnih projektov z davkoplačevalskim denarjem.

Dogodek so pozneje odpovedali. Na spletnem mestu gledališča so pojasnili, da so se za odpoved odločili zaradi »varnostnih pomislekov, potem ko je plavanje za temnopolte otroke in mlade postalo tarča desničarskega in rasističnega nadlegovanja«. 

Prepričani so bili, da jim zaradi vala rasizma proti temnopoltemu prebivalstvu in spodbujanja k nasilju ne bi uspelo zagotoviti varnega prihoda udeležencev na kopališče oziroma odhoda od tam.

Kot so pojasnili v izjavi o odpovedi, je projekt odpiral vprašanja o izključevanju in izkušnjah diskriminacije pri uporabi javnih storitev ter neenakega dostopa do javnih prostorov. Gledališče sicer socialnim ustanovam in društvom omogoča uporabo bazena v posebej določenih terminih. 

Predstavniki gledališča Volksbühne so sporočili tudi, da so povabilo organizacije Eoto k pripravi dela počitniškega programa za temnopolte otroke in mladostnike razumeli kot pozitivni ukrep za podporo strukturno prikrajšani skupini. Pobuda je bila tudi skladna z odgovornostjo gledališča kot javne kulturne ustanove in načelom odpravljanja ovir, s katerimi se pri dostopu do javnih prostorov pogosto srečujejo marginalizirane skupine.

Organizacija Eoto je v javni izjavi ob odpovedi pojasnila, da so od napovedi dogodka dalje prejemali rasistična grozilna sporočila, grožnje z nasiljem in diskriminatorne komentarje. V organizaciji niso bili prepričani, da bi varnostne službe in policija ob morebitni izvedbi dogodka ustrezno poskrbele za fizično in psihično varnost udeležencev.

Ustanovitev varnih prostorov za marginalizirane

Nemška zakonodaja prepoveduje diskriminacijo, med drugim na podlagi rase, dopušča pa tako imenovane pozitivne ukrepe za odpravljanje neenakosti. Po nemški ustavi je prepovedano kogarkoli »prikrajšati ali privilegirati« zaradi spola, porekla, rase, jezika, domovine in izvora ter vere ali političnih oziroma verskih prepričanj. 

Tamkajšnji splošni zakon o enakem obravnavanju pa različno obravnavo oseb dopušča, kadar se s tem pristopom skuša z ustreznimi ukrepi preprečiti ali izravnati neenakosti med ljudmi, tudi rasne. 

Gledališče Volksbühne je v sporočilu o odpovedi dogodka objavilo tudi mnenje Doris Liebscher, vodje urada varuha človekovih pravic, ki deluje v sklopu oddelka za delo, socialne zadeve, enakost, raznolikost in boj proti diskriminaciji berlinske deželne vlade. Po njeni oceni posebne in časovno omejene ponudbe za strukturno prikrajšane skupine, vključno s temnopoltimi, ne predstavljajo diskriminacije.

Politolog Blaž Vrečko Ilc, ki na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) med drugim poučuje predmet Rasizem in seksizem, je za Razkrinkavanje pojasnil, da je odpovedani dogodek skladen z ukrepi pozitivne diskriminacije, ki jih dovoljuje nemška ustava. 

Po njegovih besedah bi šlo namreč za »dogodek, namenjen specifični skupnosti, ki se je v zgodovinskem in sodobnem kontekstu v nemški družbi soočala in se še sooča z različnimi oblikami diskriminacije, deprivilegiranja, izključevanja in zatiranja«.

Meni, da so ukrepi pozitivne diskriminacije še vedno tarča izhodiščno rasističnih intervencij skrajne desnice in njihovega medijskega sistema, ki vsakršne oblike popravljanja zgodovinskih krivic ali obravnave sodobnih diskriminacij manjšin prikazujejo kot napad na večinsko belo populacijo oziroma kot »obratni rasizem«.

Vrečko Ilc je pojasnil, da so se diskriminatorne strukture zoper temnopolte v Nemčiji skozi zgodovino najprej oblikovale formalno – prek suženjstva, kolonizacije, imperialnega sistema in segregacije prebivalstva. »V sodobnem kontekstu pa se primarno ohranjajo neformalno, a z nič manj materialnimi učinki.« 

Ti se kažejo v bistveno bolj omejenih življenjskih zmožnostih teh skupin glede zaposlitve, plače, premoženja in stanovanjskih razmer. Poleg tega k ohranitvi neformalne diskriminacije zoper temnopolte prispevata tudi kriminalizacija pripadnikov skupnosti ter njihova reprezentacija v medijih in popularni kulturi.

Namen pozitivne diskriminacije vidi predvsem v vzpostavitvi varnih prostorov za druženje zgodovinsko marginaliziranega prebivalstva: »Ti varni prostori so ključni – tako na primer za razvoj pozitivne samopodobe mladostnikov, ki jim jo v večinski družbi odrekajo, kot za razvoj tesnejših solidarnostnih vezi v skupnosti, medsebojne pomoči in skrbi.«

Ocenil je, da je odpoved dogodka mogoče povezati s širšo nemško politično klimo, v kateri se pogosto legitimirajo napadi na politike in dogodke, namenjene skupinam, ki jih skrajna desnica ne prepoznava kot »pravih« Nemcev.

Kot je opozoril, lahko neprimerno poročanje o tovrstnih dogodkih prispeva k napačnemu razumevanju rasizma, saj ga prikazuje kot nekaj, kar lahko enako prizadene vse skupine, pri čemer zanemarja njegov zgodovinski in sistemski kontekst. 

Vrečko Ilc je vsakršno poročanje o tovrstnem dogodku brez omembe rasističnih objav in groženj, ki so jih bili deležni organizatorji dogodka, označil za problematično, saj »razkriva, da se v okviru skrajno desnih ‘obsodb’ o ‘diskriminaciji belcev’ nikoli ne skriva skrb za enakopravnost, strpnost in sožitje«.

Posebej je opozoril še na uporabo izraza »davkoplačevalci« v naslovu članka portala Nova24TV, ki je lahko rasno kodiran in ustvarja vtis, da javna sredstva pripadajo predvsem beli večini, čeprav davke plačujejo ljudje različnih ras.

Portal Nova24TV smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.