Jure Janković prijavljen na beograjskem naslovu ‘kuma’ predsednika Vučića
Srbska vlada je leta 2024 mlajšemu sinu ljubljanskega župana Zorana Jankovića podelila državljanstvo v interesu Republike Srbije. Jure Janković ima naslov v beograjski vili poslovneža Nikole Petrovića, čigar podjetje je kupilo zemljišča ljubljanske mestne občine, odkrivamo v Detektorju premoženja.
Ljubljanski župan Zoran Janković se je rodil na novega leta dan 1953. v srbskem kraju Saraorci. V naselju, ki po popisu iz leta 2022 šteje 1704 prebivalce, prevladujeta panogi poljedelstva in živinoreje. Kraj je od Ljubljane oddaljen več kot 600 kilometrov in leži kakšnih 80 kilometrov jugovzhodno od Beograda.
Oštro je v okviru projekta Detektor premoženja, v katerem prikazujemo podatke o premoženju funkcionarjev in njihovih ožjih družinskih članov, s pomočjo srbskega preiskovalnega centra Krik potrdil premoženje v Saraorcih. Lastnik starejše hiše z dvema pomožnima objektoma in petih zemljišč je županov mlajši sin Jure Janković.
Na zemljiškoknjižnih izpiskih je označeno, da so bili objekti zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, ne pa tudi, kdaj so bili zgrajeni. Ker so Saraorci rojstna vas Zorana Jankovića, gre najverjetneje za družinske nepremičnine, pridobljene z dedovanjem.
Potem ko so srbske oblasti sprejele zakon o legalizaciji objektov, bi tedanji lastnik v družini Janković nepremičnine lahko legaliziral, vendar iz podatkov, dostopnih Oštru in Kriku, ni jasno, ali se je postopek že začel.
Sodeč po dokumentih so bili sicer objekti v kataster vpisani leta 2003, ko so uslužbenci katastra v Srbiji popisovali nezakonite objekte. Po zakonu o legalizaciji objektov iz 2015. je bilo mogoče legalizirati objekte, zgrajene brez dovoljenja do tistega leta. Nato so zakon večkrat spremenili, letos pa je srbski predsednik Aleksandar Vučić razglasil zakon o posebnih pogojih za vpis in registracijo pravic na nepremičninah, po katerem se legalizirajo vsi na črno zgrajeni zasebni objekti in dovoli njihov vpis v evidenco.
Izkazalo se je še, da je Jure Janković, sicer rojen v Ljubljani, novembra 2024 dobil državljanstvo Republike Srbije, kaže odločba, ki je bila pred dvema letoma objavljena v srbskem uradnem listu. Tamkajšnja vlada mu je državljanstvo podelila na podlagi 19. člena zakona o državljanstvu, ki naturalizacijo dopušča v primeru državnega interesa. Ker je Jure Janković državljanstvo dobil zato, ker je to v interesu Republike Srbije, se mu po zakonu ni bilo treba odreči slovenskemu državljanstvu.
Srbska vlada novinarjem Krika ni odgovorila na vprašanje o razlogih za naturalizacijo Jankovića, niti kdo je bil njen pobudnik. Vuk Vučković, izvršni direktor beograjske neprofitne organizacije za razvoj socialnih politik Klikaktiv, je za Krik poudaril, da bi vlada morala pojasniti, zakaj je Jure Janković državljanstvo dobil po postopku naturalizacije v državnem interesu.
»Podobni postopki obstajajo tudi v drugih državah, saj je to mehanizem, ki koristi državni blaginji, vendar mora biti jasno, za kaj gre. Pojasniti morajo, zaradi katerih koristi ali interesa države so mu podelili državljanstvo,« je dejal Vučković. Opozoril je, da številni v Srbiji več let čakajo, da bi dobili državljanstvo in s tem pravice, ki jim pripadajo.
Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer na prvi novinarski konferenci v lanskem aprilu pojasnil, da sam nima srbskega državljanstva, ga pa lahko pridobi, ker se je rodil v Srbiji. Konec januarja 2025 je predsedniku Vučiću izrazil podporo ob študentskih protestih v Srbiji, ob njegovem obisku v Sloveniji leta 2024 pa mu je javno obljubil pomoč pri organizaciji Expa 2027 v Beogradu.
Čeprav je Jure Janković lastnik nepremičnin v rodni vasi svojega očeta, prebivališča nima prijavljenega tam, temveč v elitnem delu Beograda, na Dedinjah – v razkošni hiši Nikole Petrovića, srbskega poslovneža s poslovnimi interesi na območju ljubljanske mestne občine.
Petroviću so novinarska vprašanja v svojem imenu in v imenu Oštra poslali novinarji Krika. Odgovoril je, da naj se nanj ne obračajo več, in jim zagrozil s prijavo zaradi nadlegovanja. Novinarje Krika je označil za nekulturne in dodal, da bodo, če bosta Jure Janković ali on sam ravnala v nasprotju z zakonom, za to odgovorne pristojne institucije. Novinarjem je zaželel vse najslabše.
Oštro je prav tako poskušal stopiti v stik s Petrovićem. Sprva smo mu novinarska vprašanja poskušali poslati prek slovenskega podjetja NG projekt, katerega direktorica Ivana Radulović pa je zavrnila prošnjo, da mu jih posreduje, češ da »ni Petrovićeva tajnica«.
Poudarila je, da niso dolžni odgovoriti na vprašanja Oštra, niti nimajo tega namena: »Način, kako so oblikovana, pa tudi njihova vsebina ne kažeta na legitimno novinarsko poizvedbo, temveč na izpraševalen, preiskovalen pristop.«
Ko nam je pozneje vendarle uspelo na whatsappu stopiti v stik s Petrovićem, se je odzval podobno kot Radulovićeva – spraševal se je, zakaj bi nam bil dolžen odgovoriti, saj da nam novinarski poklic ne daje pooblastil za zasliševanje kogarkoli. Vprašanja o tem, kdo je prijavljen na določenem naslovu, o njegovih osebnih poznanstvih in financiranju zasebnega podjetja ter drugih poslovnih odločitvah je označil za predrzna.
Poudaril je, da z zavrnitvijo sodelovanja ni niti potrdil niti zanikal naših ugotovitev, in tudi nam zaželel vse najslabše.
Kdo je Nikola Petrović?
Nikola Petrović je, kot pravijo v Srbiji, kum oziroma poročna priča srbskega predsednika Aleksandra Vučića in eden izmed ljudi, ki jim najbolj zaupa, je za Oštro pojasnil srbski Krik, ki o Petroviću obsežneje poroča že od leta 2019.
Ko je Vučić v Srbiji leta 2012 zasedel položaj podpredsednika vlade, je bil Petrović imenovan za direktorja javnega podjetja Elektromreža Srbije (EMS). Štiri leta pozneje se je podal na samostojno pot na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je njegovo podjetje po podatkih Krika s prodajo elektrike državi v obdobju 2017–2019 zaslužilo dobrih osem milijonov evrov.
Krik je leta 2019 odkril, da sta z ženo pridobila dve vili v Beogradu. V eni izmed teh, na Dedinju, je prijavljen Jure Janković.
Po ugotovitvah Krika je Petrović posamezne posle, tudi z državo, več let prikrival prek davčnih oaz. Ko je zasedal položaj direktorja EMS, je bil hkrati lastnik podjetja Arkshore International na Britanskih Deviških otokih, ki je imelo bančni račun v Švici, ni pa ga prijavil tamkajšnji agenciji za preprečevanje korupcije.
Pozneje je imel tudi podjetje v Luksemburgu, prek katerega je nastopal v poslih v Srbiji, denimo za razvoj tehnologije za sončno energijo, uvoz zdravil, pa tudi zagotavljanje letalskih storitev.
Petrović je omenjen v sporočilih v aplikaciji Sky, poslanih s telefona obsojenega člana narkokartela Darka Šarića, ki kažejo, da je Petrović pripadal eni izmed struj novosadske veje vladajoče Srbske napredne stranke (SNS).
Leta 2023 je Petrović z dragim avtomobilom znamke McLaren povzročil prometno nesrečo v Beogradu. Po poročanju srbskih medijev, ki so se sklicevali na policijski dokument, naj bi vozil pod vplivom alkohola in drog. Tožilstvo je odstopilo od kazenskega pregona, zadeva pa je na prekrškovnem sodišču zastarala.
Zaradi niza novinarskih razkritij je Petrović trikrat tožil novinarje Krika, pri čemer je zanje poleg denarnih zahteval tudi zaporne kazni. Na njihova novinarska vprašanja ni nikoli odgovoril, prav tako ni privolil v pogovor z njimi. V enem primeru je tožbo izgubil, druga je zastarala, tretja pa še ni zaključena, so pojasnili na Kriku.
Petrovićeve parcele čakajo na OPPN
Julija 2024, le štiri mesece pred podelitvijo srbskega državljanstva Juretu Jankoviću, je podjetje NG projekt, ki je bilo takrat v dvotretjinski lasti Nikole Petrovića, sodelovalo na javni dražbi mestne občine Ljubljana, ki je že osmič poskušala prodati tri nepozidana stavbna zemljišča ob Barjanski cesti.
Petrovićevo podjetje je bilo edini ponudnik, zemljišča pa je, kot kaže pogodba, ki jo je Oštru posredovala ljubljanska mestna občina, kupilo za 3,27 milijona evrov z DDV. Izvirna izklicna cena na prvi dražbi je bila sicer nekaj več kot 4 milijone evrov brez DDV.
Septembra 2024 in aprila 2025 je NG projekt po podatkih zemljiške knjige kupil še dve bližnji parceli – ena je bila v zasebni lasti, druga pa v lasti hrvaško-madžarske naftne skupine Mol & Ina. Ležita med tremi parcelami, ki jih je podjetju prodala ljubljanska občina, tako je podjetje vseh pet parcel povezalo v celoto in postalo lastnik skupno 16.767 kvadratnih metrov zemljišč.
Konec avgusta, ko si je Oštro ogledal parcele, so gradbeni stroji brneli le na sosednji Barjanski cesti, kjer poteka cestna prenova. Parcele so večinoma poraščene z gozdom, po Gursu pa so klasificirane kot kmetijska zemljišča. Čeprav letno poročilo NG projekta za lansko leto kaže, da ima podjetje slabih 4,9 milijona evrov bančnih posojil, na parcelah ni vpisanih hipotek. Podjetje sicer od ustanovitve še ni ustvarilo prihodkov, le stroške v višini okrog 20.000 evrov na leto.
Za parcele NG projekta po podatkih spletnega geografskega informacijskega sistema za zdaj ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje. Na odgovor ljubljanske upravne enote, ali je prejela kakšno vlogo za pridobitev dovoljenja, še čakamo.
Parcele v Petrovićevi lasti sodijo v širše območje, za katero občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) še ni bil sprejet. Toda kot predvideva sintezna rešitev Ljubljanskega urbanističnega zavoda s konca leta 2021, ki je podlaga za izdelavo OPPN, bi na parcelah Petrovićevega podjetja stalo šest stavb – dve na vzhodnem in štiri na zahodnem delu.
Petrović je podjetje NG projekt ustanovil 7. junija 2024 – le dobre tri tedne pred sklicem dražbe, na kateri je od ljubljanske občine kupil zemljišča. Podjetje je bilo v register vpisano 17. junija 2024. Po podatkih Ajpesa ima Petrović naslov v svoji beograjski vili na Dedinjah, kjer je prijavljen tudi Jure Janković.
Ob ustanovitvi NG projekta je bil Petrović njegov dvotretjinski lastnik, tretjina pa je bila v lasti Gašperja Čarmana, sicer lastnika podjetja Evino, ki je bil do oktobra 2024 tudi direktor NG projekta. Čarman je novembra 2024 tretjino svojega takratnega lastniškega deleža prenesel na Petrovića, pet odstotkov na svoje podjetje Evino, preostalih 15 odstotkov je obdržal. Nato sta maja lani tako Čarman kot Evino deleža prodala Petroviću. Za delež Evina je plačal 375 evrov, za Čarmanov delež pa 1125 evrov, kažeta prodajni pogodbi, ki ju je pridobil Oštro.
Čarman o razlogih za prodajo svojih poslovnih deležev ni želel govoriti, saj poslovnih odločitev in osebnega življenja ne komentira.
Poudarila je, da niso dolžni odgovoriti na vprašanja Oštra, niti nimajo tega namena: »Način, kako so oblikovana, pa tudi njihova vsebina ne kažeta na legitimno novinarsko poizvedbo, temveč na izpraševalen, preiskovalen pristop.«
– Ivana Radulović, direktorica NG projekta
Nova direktorica NG projekta, Ivana Radulović, je direktorica tudi v Petrovićevi srbski družbi EL & MI Group. Vloga prokuristke pa od oktobra 2024 pripada Meliti Kolbezen, ki je bila sodelavka zdajšnjega župana Zorana Jankovića v Mercatorju v času, ko je vodil upravo.
Ljubljanski župan je sodelovanje z njo komentiral na tiskovni konferenci aprila lani. Pohvalil je njuno sodelovanje, a zatrdil, da to ni imelo nobene vloge pri njenem imenovanju v Petrovićevem NG projektu.
Glede prodaje zemljišč je pojasnil, da je bil postopek javen, NG projekt pa edini ponudnik. Dejal je, da je občina parcele pred tem že dve leti prodajala neuspešno, zadnjič maja 2022, a je vztrajala pri višji ceni – 4,16 milijona evrov brez DDV. Kot je še dodal, so se za prodajo odločili, ker občina teh parcel ni potrebovala.
Prodajo je preverjala tudi policija, vendar so na generalni policijski upravi za Oštro pojasnili, da »razlogi za sum morebitnih kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, v preverjanju zadeve niso bili potrjeni«.
Da se Zoran Janković in Petrović poznata osebno, so na ljubljanski občini potrdili za portal N1. Od konca leta 2022 do aprila 2025 sta se srečala najmanj štirikrat zunaj prostorov mestne občine, na enem od srečanj pa je bila navzoča tudi Radulovićeva. Ljubljanska občina še ni odgovorila na vprašanje Oštra, ali je katero izmed srečanj potekalo na Petrovićevem naslovu v Beogradu oziroma v navzočnosti Jureta Jankovića.
Županov bazen
Tako kot Petrovićevi vili v Beogradu tudi hiši ljubljanskega župana Jankovića pripada bazen. Ob hiši v Vinterci v Ljubljani je namreč steklenjak z bazenom. Glede na gradbeno dovoljenje, ki ga je pridobil Oštro in v katerem so prekriti osebni podatki, je investitorja zastopala pooblaščenka iz Electe inženiringa, katerega posredna lastnika, prek podjetja Electa holding, sta bila tedaj Jankovićeva sinova.
Gradbeno dovoljenje je bilo izdano oktobra 2007, gradnja pa se je glede na zgodovinske satelitske posnetke aplikacije Google Earth Pro začela najpozneje maja 2008. Dokument še kaže, da je arhitekturni načrt za steklenjak z bazenom junija 2007, to je štiri mesece pred izdajo gradbenega dovoljenja, izdelalo podjetje Mercator-Optima inženiring. Njegov edini družbenik je bil Mercator, ki ga je Janković kot predsednik uprave vodil od leta 1997 do 2005.
Steklenjak, ki je, sodeč po opisu v gradbenem dovoljenju, sestavljen iz okenskih zasteklitev in drsnih vrat, bi moral glede na tlorisne mere, določene v gradbenem dovoljenju, obsegati 57,4 kvadratnega metra. Toda tlorisna površina steklenjaka po ocenah dveh aplikacij za merjenje površin objektov na satelitskih posnetkih presega predvideno površino za dobrih deset oziroma 18 kvadratnih metrov.
Novinarsko vprašanje Oštra je inšpektorat za okolje in prostor obravnaval kot prijavo in ga posredoval na ljubljansko enoto inšpektorata. Do začetka septembra inšpekcijskega postopka še niso uvedli.
Na inšpektoratu za okolje in prostor so za Oštro pojasnili, da gradbena inšpekcija na parcelah, kjer leži bazen, nima evidentiranih prijav ali postopkov v zvezi s steklenjakom, zato upoštevanja gradbenega dovoljenja in izmer objekta niso mogli komentirati. Novinarsko vprašanje Oštra so obravnavali kot prijavo in ga posredovali na ljubljansko enoto inšpektorata. Do začetka septembra inšpekcijskega postopka še niso uvedli.
Omenjeni objekt v javni evidenci geodetske uprave nima katastrske številke. Za Oštro so na geodetski upravi pojasnili, da odprti bazeni na prostem sicer niso stavbe. Po zakonu o katastru nepremičnin se v kataster vpiše objekte, ki so stavbe ali drugi pokriti objekti, v katere se lahko vstopi in so namenjeni bivanju, opravljanju dejavnosti ali zaščiti in ki jih ni mogoče prestaviti brez njihove škode.
Geodetska uprava se na podlagi razpoložljivih podatkov daljinske zaznave, torej laserskih skenov območja, ortofoto, letalskih in satelitskih posnetkov, ni mogla opredeliti, ali obravnavani steklenjak z bazenom ob Jankovićevi hiši ustreza definiciji stavbe in ali gre za samostojen objekt oziroma za del že obstoječega objekta. Napovedali so, da bodo neevidentirani objekt preverili z dodatnimi geodetskimi deli.
Za pol milijona evrov istrskega premoženja
Zoran Janković je sledilcem na facebooku avgusta sporočil, da je del poletnega dopusta preživel v Rovinju, vendar Oštro po uredništvu dostopnih podatkih tam ni identificiral nepremičnine v lasti ožje družine Janković. Smo pa na Hrvaškem potrdili, da je bila Mija Janković, županova žena, do leta 2023 lastnica hiše s pripadajočim dvoriščem v skupni izmeri 555 kvadratnih metrov v naselju Zambratija pri Umagu.
Poleg tega je bila lastnica štirih sosednjih parcel v skupni izmeri 918 kvadratnih metrov, ki so klasificirane kot pašniki. Njun sin Damijan Janković je imel po zgodovinskih izpiskih Ajpesa v isti hiši na Hrvaškem sicer prijavljeno prebivališče vsaj med letoma 2004 in 2017, ko je bil direktor podjetja Electa holding. Isti naslov se pojavi tudi v poslovnem registru, ko je Damijan leta 2013 postal predsednik v nadzornem organu družbe Artisan turizem.
Nepremičnine so Miji Janković po podatkih hrvaške zemljiške knjige leta 2007 z darilno pogodbo podarili njeni starši, junija 2023 pa jih je prodala za 480.000 evrov. Kot nova solastnika sta se tri mesece pozneje, potem ko sta vplačala del kupnine v višini 130 tisočakov, vpisala Simon Merlak in Julija Gruden, oba s prebivališčem v Dubaju, kjer sodeč po podatkovni bazi OCCRP Aleph najverjetneje živita v najetih stanovanjih.
Kot še kaže dokumentacija, ki smo jo pridobili s pomočjo Oštra na Hrvaškem, je bila hiša v Zambratiji zgrajena brez gradbenega dovoljenja. Županova žena je leta 2017 začela postopek legalizacije in spremembe vpisa v zemljiško knjigo, in sicer po zakonu o ravnanju z nezakonito zgrajenimi objekti. Vse dokumente za legalizacijo hiše je uredila v slabem letu.
Na vprašanja Oštra se Zoran Janković, ki smo mu novinarska vprašanja poslali prek ljubljanske mestne občine, kljub drugačnim obljubam službe za odnose z javnostmi, ni odzval, prav tako ni komentiral svojega premoženja oziroma premoženja svojih ožjih družinskih članov. Na naša vprašanja se ni odzval niti Jure Janković, ki smo mu jih poslali prek podjetij, katerih neposredni ali posredni lastnik je.
Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) smo prosili za komentar dejstva, da je sin ljubljanskega župana prijavljen na beograjskem naslovu kupca zemljišč ljubljanske občine, pri čemer je bil v Srbiji – le nekaj mesecev po uspešni dražbi v Sloveniji – naturaliziran v državnem interesu.
Ker KPK zadeve ni obravnavala, je ne more komentirati. Vlogo župana pri prodaji zemljišč in njegov odnos s srbskim podjetnikom bi morali preveriti v uradnem postopku, ki pa ga lahko vodijo »v roku največ dveh let od izvedbe uradnih dejanj, na katera se nanaša sum nasprotja interesov«.
Uradne osebe morajo biti vedno pozorne na okoliščine nasprotja interesov, ki se jim morajo ali izogniti ali pa se izločiti iz zadev, v katerih bi njihov zasebni interes vplival na odločitve (ali ustvarjal tak videz), so še pojasnili na KPK.
Z vidika preprečevanja korupcije je ob tem pomembno, da »so uradni postopki izvedeni strokovno, zakonito in z enakopravno obravnavo vseh ponudnikov«. Z vidika morebitnih sumov koruptivnih dejanj pa so pojasnili, da »gre za sume kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojna policija«.
Pri preiskavi sta sodelovala še Aljaž Primožič (Oštro) in Ema Grgić (Oštro Hrvaška).
2026 © Oštro
