Ormoška občina je razmere znotraj zapuščenega poslopja bioplinarne označila za »potencialno ekološko katastrofo« in »resen okoljski problem državnega pomena«.
Odpadki bioplinarne Ormož po štirih letih ostajajo potencialna grožnja okolju
Bioplinarna v Ormožu od odvzema okoljevarstvenega dovoljenja januarja letos uradno ne deluje več. Ob potrjenih kršitvah dovoljenja in neizpolnjevanju odločb inšpektorata se okoliški prebivalci sprašujejo, kolikšne posledice na okolje je že in še bo pustila ta ekološka mina.
»Vsaka bioplinska elektrarna Organica je svojevrstno darilo naravi in vsem nam za boljšo prihodnost, saj z njo pridobimo prav vsi.« Tako je pred več kot desetimi leti pisalo na spletnem mestu podjetja Keter Organica, ki je v Sloveniji zgradilo niz bioplinarn, eno tudi v Ormožu. Podjetje je bilo leta 2020 po stečaju izbrisano iz poslovnega registra.
Kot smo 2021. poročali na Oštru, je bilo podjetje Keter Organica vpleteno v sumljive posojilne posle prek Britanskih Deviških otokov. Na specializiranem državnem tožilstvu so septembra za Oštro pojasnili, da so po opravljeni sodni preiskavi na okrožno sodišče v Mariboru vložili obtožnico zoper dve fizični osebi zaradi kaznivih dejanj pranja denarja in poslovne goljufije. Ker obtožnica še ni pravnomočna, pa tudi zaradi varstva osebnih podatkov, podrobnosti niso mogli podati.
Proizvodnja električne energije iz bioplina je v obdobju 2012–2022 po podatkih Borzena upadla za slabih 40 odstotkov. V marsikaterem kraju je lokalna skupnost negodovala nad negativnimi okoljskimi vplivi bioplinarn, predvsem nad neprijetnimi vonjavami. V Ormožu, kjer je podjetje Keter Organica bioplinarno odprlo leta 2011, imajo domačini še večje skrbi.
Ko sta novinarja Oštra obiskala ormoško bioplinarno, sta se prepričala o skrb vzbujajočem stanju. Tam so bili odprt silos s po oceni okoljskega inšpektorata 6000 kubičnimi metri bioloških odpadkov, pomešanih s plastiko, odkriti sodi z neznano tekočino in izpusti temno obarvanih tekočin iz razpokanih zidov.
Ker situacija vzbuja skrb že vsaj dobra štiri leta, jo je ormoška občina označila za »potencialno ekološko katastrofo« in »resen okoljski problem državnega pomena«.
Uporabno in okoljevarstveno dovoljenje je bioplinarna Ormož dobila 2013. Čeprav so se upravljavci bioplinarne do leta 2021 menjavali, pa so se organski odpadki – sodeč po satelitskih posnetkih Google Earth Pro – na odprtem začeli kopičiti okrog leta 2022, ko je bila v lasti angleškega podjetnika Duncana Thomasa Rolanda Webstra oziroma njegovega podjetja Adastra energija. To je od aprila letos v stečaju. Enaka usoda je doletela Adastro nepremičnine, ki ima v lasti nepremičnine na območju bioplinarne.
Webster se na vprašanja Oštra ni odzval.
Inšpektorat za okolje in energijo (IRSOE), julija letos je večino njegovih nalog prevzel inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP), je od leta 2013 pa do aprila 2026 v bioplinarni opravil 30 nadzorov. Ugotovili so, da na lokaciji niso izvajali meritev emisij v zrak in niso imeli objekta, v katerem bi lahko v zaprtem prostoru raztovarjali in predobdelovali biološko razgradljive odpadke. Prav tako niso določili odgovorne osebe in njenega namestnika.
V inšpekcijski odločbi, izdani avgusta lani, so ugotovili neizpolnjevanje nekaterih preteklih inšpekcijskih odločb in neskladno delovanje naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD). Nadaljnji prevzem odpadkov v sežig so prepovedali z dnem vročitve odločbe, 40 dni po vročitvi pa tudi predelavo odpadkov.
»Že samo dejstvo, da se voda iz bioplinarne izteka v okolje, pomeni kršitev določil OVD in merjenje mejnih vrednosti emisij v vodi ni potrebno.«
– upravno sodišče
Novembra lani je IRSOE predlagal odvzem okoljevarstvenega dovoljenja Adastri energiji. Januarja letos je ministrstvo za okolje pritrdilo inšpektoratu in Adastri dovoljenje odvzelo, a se je podjetje pritožilo na upravno sodišče. To je pritožbo junija letos zavrglo.
Kot je utemeljilo sodišče, je za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja dovolj že ena kršitev oziroma neizpolnjevanje odločb inšpektorata. Ugotovili so, da OVD v celoti prepoveduje iztekanje kakršnihkoli odpadnih voda iz bioplinarne v okolje, da bi preprečili škodljive vplive na okolje: »Zato že samo dejstvo, da se voda iz bioplinarne izteka v okolje, pomeni kršitev določil OVD in merjenje mejnih vrednosti emisij v vodi ni potrebno.«
Lastnik ni hotel plačati sanacije
Občina Ormož je letos okoljski inšpektorat najmanj dvakrat opozorila, da je stanje na terenu kljub celi vrsti odločb zoper upravitelja, ki so privedle do odvzema OVD, nespremenjeno oziroma »se žal samo še poslabšuje«. Opozorili so jih tudi na razpadajoče solarne panele in neustrezno servisirane gasilne aparate ter na domnevno poškodovano dno silosa. Inšpektorat so pozvali, naj popiše vsebino številnih sodov v bioplinarni, v katerih je po njihovi oceni odpadno jedilno olje, ki je nevaren odpadek, in jih varno odstrani.
IRSOP je v odgovoru za Oštro pojasnil, da so odredili odstranitev nezakonito skladiščenih odpadkov, klasificiranih kot jedilno olje in masti. Ker pa zavezanec naloženih ukrepov ni izvedel, je inšpekcija začela postopek izvršbe, ki še poteka.
Za razpokanimi zidovi odprtega silosa je po oceni inšpektorata za okolje in energijo 6000 kubičnih metrov bioloških odpadkov (za dobra dva olimpijska bazena), pomešanih s plastiko in prekritih s plastjo zemlje, ki jih tam ni dovoljeno odlagati ali predobdelovati.
Odpadke so sicer v ormoško bioplinarno pripeljali iz komunalnih podjetij Kostak, Publikus in Komunale Sežana.
V sežanskem podjetju so pojasnili, da odpadkov niso sami prevažali v Ormož, ampak so jih predali prevzemniku. Dotlej so jih oddajali na Hrvaško. Gre za odpadke iz rjavih zabojnikov, kamor gospodinjstva večkrat neustrezno odlagajo tudi plastične vrečke, teh pa pred oddajo ne obdelujejo. Sodelovanje so prekinili lanskega aprila, ko so se iz medijskega poročanja seznanili z okoljskimi problemi.
Lani spomladi je sodelovanje prekinilo tudi podjetje Publikus, kjer menijo, da je bila zasnova tehnološkega procesa v ormoški bioplinarni »neustrezna, upravljavec pa ni bil dorasel zahtevam, ki mu jih je narekovalo okoljevarstveno dovoljenje«. Žal jim je, da je Slovenija s propadom te bioplinarne izgubila obrat za biološko predelavo biorazgradljivih odpadkov, saj teh primanjkuje.
V podjetju Kostak so pojasnili, da ob oddaji odpadkov niso bili seznanjeni z nepravilnostmi v ormoški bioplinarni.
Inšpektorat je oktobra 2024 ugotovil, da betonski zid silosa ne tesni, novembra pa je odredil njegovo zatesnitev z vodotesnim premazom, da se prepreči iztekanje vode v okolje.
Adastra energija je v nadaljnjih inšpekcijskih postopkih pojasnjevala, da so sanacijo silosa sicer hoteli izvesti, a jim je strokovnjak zatrdil, da zatesnitve zidu zaradi kisle vsebine silosa ni mogoče izvesti.
Maja 2025 je inšpektorat Adastri odredil odstranitev biološko razgradljivih odpadkov iz silosa in njihovo predajo pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu teh odpadkov. To bi morali storiti do konca junija, »saj lahko količina odpadkov z daljšim rokom še poveča tveganje za okolje in posledično ogrožanje zdravja in življenja ljudi«.
Ker Adastra energija tega ni storila, je inšpektorat pri zunanjem izvajalcu, podjetju Surovina, naročil oceno sanacije, to pa jo je decembra lani ocenilo na 2,2 milijona evrov z DDV. Inšpektorat je Adastri februarja letos naložil, naj založi denar za sanacijo bioplinarne, a podjetje tega ni storilo.
Razlitje neznanih snovi v okolje
Občina je lani evidentirala 25 izlitij iz silosa, še devet pa letos do začetka junija. Gasilci so od junija lani v intervencijah ob prijavah razlitja neznane snovi iz ormoške bioplinarne petkrat aktivirali mobilno enoto ekološkega laboratorija (MEEL) pri nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.
Nazadnje so posredovali 6. junija letos, ko je znova iztekala temno rjava, smrdeča odpadna voda iz silosa bioplinarne. Tokrat so prvič vzeli vzorec tudi iz silosa, kjer so odpadki po njihovi oceni že skoraj 80-odstotno prekriti s travo. MEEL je v poročilih med drugim opozoril na možnost pronicanja onesnažene vode v tla, na podlagi analiz vzorca iz notranjosti silosa pa so ocenili, da gre za tekoči odpadek, ki je potencialno strupen za vodno okolje.
Najpomembnejše ugotovitve poročil MEEL
- poročilo, junij 2025: Vzeli so dva vzorca izliva – iz drenažnega jaška in s cestišča. Analiza je pokazala onesnaženje, ki občutno presega običajne mejne vrednosti iz uredbe o emisijah pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo. Zaznali so koncentracije težkih kovin, kot so arzen, baker, cink, svinec in krom, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti vplivajo na talne in vodne ekosisteme ter zdravje ljudi. Poudarili so še, da so posebej skrb vzbujajoče izredno visoke vrednosti amonijevega dušika in večje količine organskih snovi v odpadni vodi.
- poročilo, oktober in november 2025: Ocenili so, da lahko nenadzorovano izcejanje odpadnih voda pomeni kršitev zakona o varstvu okolja. Analiza vzorca je potrdila vsebnost amonija v koncentraciji 100 mg/L, kar lahko toksično učinkuje na vodne nevretenčarje in ribe. Možno je tudi pronicanje onesnažene vode v tla, kar predstavlja tveganje za podzemne vode.
- poročilo, februar 2026: Laboratorijskih analiz vzorcev niso izvedli, saj ne bi bistveno prispevale k razjasnitvi vprašanja o vplivu odpadne vode na vodovodno omrežje. Opozorili so, da industrijske odpadne vode v bioplinarni Ormož v skladu z OVD pri obratovanju naprave ne smejo nastajati. Priporočili so redni nadzor vodovoda oziroma da naj se po potrebi izvede vzorčenje pitne vode.
- poročilo, junij 2026: Prvič so analizirali vzorec odpadkov iz silosa. Niso potrdili posameznih visokih koncentracij več kot 20 merjenih elementov, vključno s težkimi kovinami. So pa izvedli test strupenosti z vodnimi bolhami, ki je pokazal sum na vsebnost za vodno okolje akutno strupenih snovi: »Na podlagi kemijskih analiz odvzetega vzorca ocenjujemo, da gre za tekoči odpadek, ki izkazuje strupenost za vodno okolje.«
Uprava za civilno zaščito in reševanje je na podlagi preteklih intervencij MEEL aprila letos v dopisu občini Ormož izrazila pomislek glede smiselnosti ponavljajočega se preverjanja onesnaževanja, »glede na to, da se ugotavljajo enaka dejstva«.
Agencija za okolje je sicer julija lani v sodelovanju z nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano izvedla analizo tal in voda na območju bioplinarne. Ormoški občini so oktobra lani poslali poročilo, v katerem so v vzorcu vod ugotovili, da so vsebnosti onesnaževal, ki bi jih lahko povezali z vplivom delovanja bioplinarne, nizke, v vzorcu tal pa sta bili na dveh merilnih mestih od sedmih povečani opozorilni vrednosti arzena in živega srebra, toda teh rezultatov jim ni uspelo povezati z bioplinarno.
Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki ureja in vzdržuje vodotoke v porečju Drave, je za Oštro pojasnilo, da je vplive izcednih vod iz bioplinarne Ormož na vodno okolje obravnavalo večkrat, najpogosteje ob obilnejših padavinah. Potrdili so onesnaženje dveh majhnih, neimenovanih vodotokov in izlivanje odpadnih voda v bližnji Pavlovski oziroma Pušenski potok.
»Na podlagi kemijskih analiz odvzetega vzorca ocenjujemo, da gre za tekoči odpadek, ki izkazuje strupenost za vodno okolje.«
– poročilo MEEL po intervenciji junija 2026
Neuresničena priporočila
Novinarja Oštra sta se ob terenskem obisku bioplinarne Ormož sredi aprila na lastne oči prepričala o večjih količinah plastike med biološkimi odpadki v odprtem silosu. Na območju so bili med drugim rumeni zabojniki za embalažo, kar kaže, da naj bi v bioplinarni sprejemali tudi odpadke, ki jih po okoljevarstvenem dovoljenju ne bi smeli.
V pokritem poslopju, ki je že vidno dotrajano, je bilo na desetine zbiralnikov vode in plastičnih sodov za odpadke, med katerimi jih je bilo več napolnjenih z neznano temno rjavo tekočino nečesa, kar je bilo videti kot odpadno olje. V kotu poslopja so bile odložene večje količine stiropora, zunaj na travniku pa velik kup obrabljenih avtomobilskih pnevmatik in tudi kak dotrajan sončni panel, ki je odpadel s strehe poslopja.
Okrog bioplinarne so bile na sosednjih travnikih in v okoliških jaških velike luže temne tekočine, ki se je izlivala iz bioplinarne. Na betonskem zidu silosa so se jasno videle razpoke, skozi katere lahko v okolje – kmetijske obdelovalne površine so v neposredni bližini – uhajajo potencialno nevarne odpadne vode.
Po podatkih iz letnih poročil, ki jih hrani agencija za okolje, je bioplinarna Ormož leta 2022 v predelavo sprejemala živalske iztrebke, urin in gnoj. Leta 2023 so bili najpogostejši pošiljatelji odpadkov v bioplinarno gostinski obrati z biorazgradljivimi kuhinjskimi odpadki.
Letnih poročil za leti 2024 in 2025 agencija nima, čeprav bi jih morala Adastra energija vsako leto dostaviti za preteklo leto.
Evidenčni listi odpadkov, ki jih je prevzela Adastra energija – Oštro jih je pridobil prek vira, ki jih je dobil od agencije in ni želel biti imenovan – kažejo, da je bil med letoma 2023 in 2025 najpogostejši pošiljatelj Pivovarna Laško Union. V bioplinarno je prek družbe Transporti Tomaž Žižek pošiljala tip odpadkov, klasificiran kot »snovi, neprimerne za uporabo ali predelavo«. V nobenem od podjetij se na naša vprašanja še niso vsebinsko odzvali. Odgovora bomo objavili, ko ju prejmemo.
Občina se z urejanjem problematike aktivno ukvarja od leta 2022, kot stranski udeleženec so sodelovali tudi pri odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja, zdaj pa je prednostna naloga sanacija območja.
Občinski inšpektorat sicer vodi še dva prekrškovna in en inšpekcijski postopek, so pojasnili, pri čemer niso delili podrobnosti o odprtih postopkih. Arso je konec julija po njihovem pozivu izvedel vzorčenje na območju bioplinarne. Za Oštro so pojasnili, da glede na leto 2025 niso zaznali povečanja vsebnosti onesnaževal, vse izmerjene vrednosti kovin pa so bile pod mejnimi vrednostmi.
»Glede na dejstvo, da rezultat vzorčenja na merilnem mestu, kjer je bil pričakovan največji vpliv iztekanja odpadne vode iz območja bioplinarne, ne kaže povišanja onesnaževal, ki imajo določene standarde kakovosti v tleh, vzorčenje na dodatnih merilnih mestih ni smiselno. Gnojevka oziroma odpadna voda iz bioplinarne je praviloma obremenjena predvsem z organsko snovjo, ki vsebuje povišane ravni dušika in fosforja,« je v poročilu sklenil Arso po julijskem vzorčenju.
Okoljsko ministrstvo je junija inšpektoratu naložilo, naj preveri, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka v skladu s 7. poglavjem zakona o varstvu okolja, o odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, ki med drugim določa, da lahko ministrstvo z odločbo odredi izvedbo ustreznih preprečevalnih ukrepov za nastanek okoljske škode.
Oštro je s situacijo v nekdanji bioplinarni Ormož maja letos seznanil Mileno Horvat, vodjo odseka za znanosti o okolju na inštitutu Jožefa Stefana. Meni, da je največji problem morebitno dolgotrajno pronicanje izcednih tekočin v tla, kar bi lahko vplivalo na površinske in podzemne vode.
Ker gre za dalj časa trajajoč problem ponavljajočih se izlitij in potencialno za okoljski problem, ki je bistveno širši od območja bioplinarne, tega po oceni Horvatove ne bi mogli pojasniti na posameznem vzorcu ene laboratorijske analize. Lotiti bi se bilo treba celovite strokovne okoljske ocene, je priporočila.
Kot je dejala, bi dejansko stanje in morebitna okoljska tveganja ugotovili z analizo tal, izcednih tekočin in površinskih oziroma podzemnih vod v okolici lokacije, v analizah pa bi se denimo usmerili v vsebnost strupenih kovin in mikrobiološke obremenitve.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je junija lani med drugim priporočal takojšnje sanacijske ukrepe na območju izliva, uvedbo rednega nadzora iztokov iz skladišča odpadkov bioplinarne ter dodatne preiskave tal in podtalnice na širšem območju izlitja. Več kot leto pozneje tovrstnih dodatnih preiskav niso izvedli. Kot so pojasnili, »za izvedbo take naloge niso prejeli naročila«.
2026 © Oštro
