Na Hrvaškem ni dostopnih podatkov o petsto do šeststo tisoč tujih delavcih

Foto: Hina/STA

Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik neparlamentarne stranke SNS, je 15. avgusta v videu na facebooku trdil, da ima Hrvaška med petsto in šeststo tisoč tujih delavcev. Pri tem je poudaril, da je velik delež »v glavnem Filipincev«.

Po zadnjih dostopnih podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, aktualnih v času, ko je Jelinčič Plemeniti podal trditev, je od začetka letošnjega leta do konca julija dovoljenje za prebivanje in delo prejelo 106.395 tujih državljanov. Od tega jih je 41.716 prejelo dovoljenja za nove zaposlitve, 41.388 pa jih je podaljšalo obstoječa dovoljenja. Dovoljenje za sezonsko delo je prejelo 23.291 tujcev.

Ante Lončar, direktor hrvaškega zavoda za zaposlovanje (HZZ), je avgusta letos v izjavi za hrvaško radiotelevizijo navedel višje število tujih delavcev, kot jih beleži ministrstvo za notranje zadeve. Po Lončarjevih besedah je bilo na Hrvaškem po zadnjih podatkih zaposlenih 155 tisoč tujcev. 

Na HZZ so za Razkrinkavanje pojasnili, da se je direktor skliceval na podatke tamkajšnjega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO), kjer vodijo matično evidenco o zavarovancih, zavezancih za prispevke in upravičencih do pravic iz pokojninskega zavarovanja. 

Po podatkih HZMO je bilo 31. julija letos v omenjeni evidenci 155.265 tujih delavcev. Na HZMO so pojasnili, da je razlika med njihovimi podatki in podatki ministrstva posledica različne metodologije. 

Kot so opozorili, pristojno ministrstvo v evidencah beleži število izdanih dovoljenj za prebivanje in delo, medtem ko HZMO vodi evidenco zavarovancev po občini oziroma mestu dela na podlagi zadnje registrirane vloge za status zavarovanca, ne evidence zaposlenih.

Dodali so, da HZMO nima uradnih podatkov o številu zavarovancev, ki so tuji državljani, saj ne vodi podatkov o njihovem državljanstvu, temveč upoštevajo oznako države izdaje tujčevega potnega lista, ki pa ni nujno skladna z njegovim državljanstvom. Kot dodatni vir podatkov  uporabljajo še hrvaško osebno identifikacijsko številko.

Verodostojnost podobne trditve hrvaškega politika Mira Bulja so februarja letos preverili novinarji hrvaškega portala Faktograf, ki je tako kot Oštro podpisnik kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev (IFCN) in evropske mreže za standarde preverjanja dejstev (EFCSN).

Po njihovih ugotovitvah trditev, da se je v obdobju 2021–2025 na Hrvaško preselilo pol milijona tujih delavcev, ne drži. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so tujim delavcem na Hrvaškem leta 2025 izdali nekaj več kot 170 tisoč dovoljenj za delo. 

Po poročanju Faktografa lahko do nesorazmerno velikega oziroma zmotnega števila tujih delavcev privede preprosto seštevanje dovoljenj za delo, izdanih v posameznih letih. Kot so opozorili, je tak pristop napačen, saj se število dovoljenj za delo ne sešteva iz leta v leto, temveč uradna statistika prikazuje podatke za vsako posamezno leto.

Na Hrvaškem je bilo po julijskih podatkih letos sicer največ delovnih dovoljenj izdanih državljanom Bosne in Hercegovine (19.521). Sledijo jim srbski državljani s 17.876 dovoljenji, na tretjem mestu pa so državljani Filipinov s 15.732 dovoljenji.

Število delovnih dovoljenj, izdanih državljanom BiH, se je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2025 letos zmanjšalo za približno dva tisoč, število dovoljenj, izdanih državljanom Srbije, pa za približno štiristo. Število dovoljenj, izdanih filipinskim državljanom, se je med tujimi delavci letos povečalo za dobrih pet tisoč.

Letos je bilo do konca julija največ, skoraj 44 tisoč dovoljenj izdanih za delo na področju turizma in gostinstva. Sledita gradbeništvo s približno 27 tisoč dovoljenji ter industrija z dobrimi 12 tisoč izdanimi dovoljenji.

Jelinčiča Plemenitega smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.