Nova24TV manipulativno o diskriminatornem ravnanju zasebnikov
TRDITEV:
“Ko imaš opravka z državo ali državnim uradnikom, te ta ne sme diskriminirati; se pravi, ne sme ti odreči storitve, ker si denimo nezaposlen, črnec, gej ali skrajni desničar (levičar). To ne velja za zasebnike (posameznike ali podjetja), ki lahko komurkoli in iz kateregakoli razloga odrečejo storitev, prodajo blaga ali oddajo stanovanja.”
Vir: Nova24TV
OCENA:
Portal Nova24TV je v članku o oddajanju stanovanj, objavljenem 6. septembra, med drugim poročal: »Ko imaš opravka z državo ali državnim uradnikom, te ta ne sme diskriminirati; se pravi, ne sme ti odreči storitve, ker si denimo nezaposlen, črnec, gej ali skrajni desničar (levičar).«
Dodali so, da to ne velja za zasebnike oziroma zasebna podjetja, češ da ta »lahko komurkoli in iz kateregakoli razloga odrečejo storitev, prodajo blaga ali oddajo stanovanja«.
Tilen Štajnpihler Božič, profesor na katedri za teorijo in sociologijo prava ljubljanske pravne fakultete, je za Razkrinkavanje pojasnil, da zasebniki niti kot delodajalci niti kot ponudniki blaga in storitev na trgu ne smejo diskriminirati nikogar iz nobenega razloga. Poudaril je, da zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) pri tem izrecno omenja stanovanjsko področje.
Kot je opozoril Štajnpihler Božič, zasebni prodajalec oziroma ponudnik storitve stranko sicer lahko zavrne brez obrazložitve, »a tudi v tem primeru to ne pomeni, da je lahko razlog za zavrnitev ena od osebnih okoliščin, kot jih poznamo v pravu varstva pred diskriminacijo«.
Če stranka sumi, da je bil razlog za »neobrazloženo« zavrnitev ena od osebnih okoliščin, na primer njena rasa ali etnični izvor, lahko sproži vse mehanizme varstva pred diskriminacijo.
Po pojasnilu Štajnpihler Božiča zakon o varstvu pred diskriminacijo kljub načelni prepovedi diskriminacije določa tudi kompleksen sistem izjem oziroma možnosti pravno utemeljene diskriminacije. Izjeme so povezane z raznolikimi osebnimi okoliščinami v kombinaciji z različnimi področji varstva. Pri tem je najmanj izjem za osebno okoliščino rase (etnične pripadnosti, narodnosti) in spola.
ZVarD, katerega aktualna različica velja od leta 2018, ureja varstvo posameznikov pred diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin – spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla, jezika, vere, invalidnosti, starosti in drugih – na vseh področjih družbenega življenja ter uresničevanja pravic in obveznosti.
Zakon določa tudi, da morajo državni organi, lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe pri svojem delovanju zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, med drugim v zvezi »z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi«.
Različno obravnavanje posameznika zaradi njegove osebne okoliščine se ne šteje za diskriminacijo, kadar ima to legitimen cilj, sredstva za njegovo doseganje pa so »ustrezna, potrebna in sorazmerna«.
Poleg tega ustava določa, da je protiustavno »vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti«.
Na tržnem inšpektoratu so za Razkrinkavanje pojasnili, da »se podjetje pri poslovanju s potrošniki ne more povsem prosto odločati«. Zakon o varstvu potrošnikov namreč določa, da mora prodajo blaga ali opravljanje storitve ponujati vsem potrošnikom pod enakimi pogoji.
Kot so pojasnili, podjetje lahko ponudi posebne prodajne pogoje, na primer določene načine plačila ali za določene skupine potrošnikov, a ti ne smejo povzročati diskriminacije, kot jo opredeljuje ZVarD.
Opozorili so še, da zasebna podjetja in obrtniki lahko zavrnejo potrošnika in niso dolžni skleniti posla z njim, saj je treba upoštevati tudi načelo pogodbene svobode. To načelo se večinoma kaže pri ponudnikih individualnih storitev ali izdelkov po naročilu. Obrtniki pa naročilo na primer lahko zavrnejo zaradi pomanjkanja zmogljivosti.
Poudarili so, da pogodbena svoboda ni neomejena, »zato ni mogoče na splošno trditi, da lahko zasebno podjetje potrošniku zavrne prodajo blaga ali opravljanje storitve ‘iz kateregakoli razloga’«.
Portal Nova24TV smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Nova24TV je 6. septembra med drugim poročal, da lahko zasebni ponudniki in podjetja v nasprotju z javnimi oziroma državnimi »komurkoli in iz kateregakoli razloga odrečejo storitev, prodajo blaga ali oddajo stanovanja«.
Tilen Štajnpihler Božič z ljubljanske pravne fakultete je pojasnil, da zasebni delodajalci ali ponudniki blaga in storitev ne smejo diskriminirati nikogar iz nobenega razloga. Zasebni ponudnik stranko sme zavrniti brez pojasnila, a ne iz razloga, ki temelji na osebnih okoliščinah.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) slednjo načeloma prepoveduje, vendar določa nekatere izjeme oziroma možnosti, ko je diskriminacija pravno utemeljena. Najmanj tovrstnih izjem velja za osebno okoliščino rase (etnične pripadnosti, narodnosti) in spola.
Po ZVarD morajo državni organi, lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe pri svojem delovanju zagotavljati varstvo pred diskriminacijo tudi v zvezi »z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi«.
Na tržnem inšpektoratu so pojasnili, da mora podjetje s potrošniki poslovati skladno z zakonom o varstvu potrošnikov. Ta med drugim določa, da morajo podjetja prodajo blaga ali opravljanje storitve vsem potrošnikom ponujati pod enakimi pogoji.
Po pojasnilu inšpektorata zasebna podjetja in obrtniki strankam sicer lahko ponudijo posebne prodajne pogoje ali, upoštevajoč načelo pogodbene svobode, zavrnejo potrošnika. Vendar pa se za zavrnitev ne smejo odločiti »iz kateregakoli razloga«. Poleg tega razlogi zanjo ne smejo biti v nasprotju z ZVarD.
Ustava diskriminacijo prepoveduje.
Trditev, da zasebni ponudniki v nasprotju z javnimi oziroma državnimi lahko komurkoli in iz kateregakoli razloga odrečejo storitev, prodajo blaga ali oddajo stanovanja, je manipulativna.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Curate Learning, Inform Creatively (CLIC).
