Planet lepote neutemeljeno o škodljivosti olj iz semen

Na spletnem mestu Planet lepote so 2. septembra objavili prispevek, v katerem so trdili, da so semenska olja zaradi načina pridobivanja in »visoke vsebnosti omega-6 maščob, ki sprožajo vnetne procese v telesu«, zelo škodljiva.

Vnetni procesi naj bi vodili do zdravstvenih težav, tudi raka, zato semenska olja »pravi prehranski strokovnjaki ter raziskovalci označujejo za škodljiva za človeško telo«, so trdili.

Damjana Drobne, profesorica na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, je za Razkrinkavanje pojasnila, da »takšna splošna trditev glede na aktualno razpoložljive znanstvene dokaze ni utemeljena«.

Po njenih besedah olja, pridobljena iz semen, oziroma rastlinska olja niso enotna skupina. Med seboj se razlikujejo po sestavi maščobnih kislin, načinu predelave in uporabi. Kot je poudarila, »samo dejstvo, da je olje rafinirano, torej prečiščeno, še ne pomeni, da je škodljivo za zdravje«. 

Pri rafiniranju olja se sicer lahko spremenijo ali odstranijo nekatere bioaktivne snovi, a se hkrati odstranijo tudi neželene primesi ter izboljšata njegova stabilnost in uporabnost.

Profesorica Drobne je za »posebej problematično« označila trditev, da olja z večjim deležem maščobnih kislin omega-6 povzročajo vnetja.

Kot je opozorila, je glavna prehranska maščobna kislina omega-6 linolna kislina, ki je esencialna maščobna kislina. Pojasnila je, da je človeško telo ne more samo tvoriti, temveč jo mora pridobiti s hrano. Po njenih besedah ni prepričljivih dokazov za to, da vnos linolne kisline oziroma maščobnih kislin omega-6 v priporočenih količinah povzroča kronično vnetje.

To je ponazorila z ugotovitvijo enega ključnih sistematičnih pregledov 15 strokovnih raziskav, leta 2012 objavljenega v znanstveni reviji Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics. Avtorji pregleda niso našli dokazov, da bi dodajanje linolne kisline prehrani pri zdravih odraslih zviševalo ravni vnetja.

Na »primerljiv zaključek« kaže tudi metaanaliza 30 raziskav s skupno 1377 udeleženci, leta 2017 objavljena v znanstveni reviji Food & Function. Poleg tega ameriško združenje za srce in drugi strokovni viri ugotavljajo, da za splošno izogibanje oljem, pridobljenim iz semen, »ni znanstvene podlage«, pravi profesorica Drobne.

»Veliko semenskih olj se zaužije v ultrapredelanih, energijsko gostih in ocvrtih živilih,« opozarja. Zato meni, da negativnih učinkov takšne prehrane ni smiselno avtomatično pripisati izključno linolni kislini oziroma olju iz semen.

Tudi glede vpliva na pojav raka ni ustrezne podlage za splošno trditev, da ga povzroča priporočeni vnos linolne kisline. Novejše opazovalne analize sicer pri zelo velikem vnosu linolne kisline nakazujejo na možno povezavo z nekaterimi vrstami raka, denimo rakom debelega črevesa in danke. Toda po profesoričini oceni »takšne povezave same po sebi še ne dokazujejo vzročnosti in jih je treba razlagati previdno«.

Klemen Schara, vodja pododdelka za klinično dietetiko na ljubljanskem onkološkem inštitutu, je za Razkrinkavanje pojasnil, da označevanje olj, pridobljenih iz semen, za »izjemno škodljiva« zaradi pridelave in vsebnosti maščobnih kislin omega-6 ni utemeljeno niti z vidika hranilne sestave niti z vidika predelave.

Tudi on pojasnjuje, da ni dokazov, da bi uživanje maščobnih kislin omega-6 v priporočenih količinah pri ljudeh povzročalo vnetje ali raka. Iz dejstev, predstavljenih v prispevku Planeta lepote, je sestavljena vzročna veriga, ki je s podatki ni mogoče potrditi.

Schara je ocenil, da je postopek pridobivanja olja, ki je naveden kot eden od vzrokov za škodljivost teh živil, v osnovi pravilen, a »ne drži sklep, da je izdelek zaradi tega škodljiv«.

Kot je pojasnil, pridobivanje olja vključuje tudi izlužitev nekaterih snovi iz olja s plinom heksanom. Pri tem je opozoril, da je heksan, skladno z evropsko direktivo, v Evropski uniji dovoljeno ekstrakcijsko topilo z določeno mejno vrednostjo ostanka enega miligrama na kilogram olja. Heksan se pri rafiniranju iz olja zaradi visoke hlapnosti povsem odstrani. 

Poleg tega ima rafiniranje tudi ugodne učinke, saj iz olja odstrani ostanke sredstev za uničevanje mrčesa in škodljivih rastlin, kovine, strupe, ki jih proizvajajo nekatere vrste plesni, in druge onesnaževalce.

Schara je glede povezave med uživanjem olj, pridobljenih iz semen, in pojavnostjo raka opozoril na študijo, marca lani objavljeno v znanstveni reviji Science. 

Po njegovi oceni zagovorniki škodljivosti olj, pridobljenih iz semen, za potrditev svoje teze najpogosteje navajajo ugotovitve te študije. Vendar gre za »predklinično delo na celičnih linijah, ksenograftih in miših«, ne za klinično študijo na ljudeh, je opozoril Schara. 

Ameriški nacionalni inštitut za raka ksenograft opredeljuje kot »presaditev organa, tkiva ali celic [iz enega organizma] v organizem druge vrste«. 

Kot je pojasnil Schara, je omenjena študija pokazala, da linolna kislina lahko pri poskusih z mišmi pospeši rast enega od podtipov raka dojke, iz česar pa »ne sledi, da naj zdravi ljudje ali bolniki z rakom iz prehrane izločijo rastlinska olja«.

Med drugim je posredoval povezavo do raziskave, leta 2017 objavljene v recenzirani znanstveni reviji Journal of Hazardous Materials. V njej so avtorji primerjali več vrst olj in načinov kuhanja hrane.

Ugotovili so, da največ aldehidov – kemičnih spojin, ki nastanejo, ko se maščobe pri segrevanju razkrajajo – sprošča sončnično olje. Repično in palmovo sta jih sproščala relativno manj.

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da po ugotovitvah evropske agencije za varno hrano (Efsa) uživanje linolne kisline oziroma večkrat nenasičene maščobne kisline omega-6 (maščobne kisline z več dvojnimi vezmi v molekuli, ki jo najdemo predvsem v rastlinskih oljih) v okviru običajne pestre mešane prehrane ni škodljivo.

Na NIJZ so poudarili, da Efsa priporoča nadomeščanje nasičenih maščob – mednje denimo uvrščamo maslo in kokosovo mast – z rastlinskimi olji, bogatimi z nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Po opozorilu NIJZ morebitna tveganja, ki se lahko pojavijo pri uživanju olj, pridobljenih iz semen, niso povezana s trditvijo, o verodostojnosti katere smo jih spraševali. Tveganja izvirajo iz procesnih kontaminantov, torej snovi v olju, ki temu niso bile namerno dodane, lahko pa se v živilu pojavijo zaradi embalaže, predelave in prevoza živil, načina kmetovanja ali uporabe zdravil za živali.

Kot so pojasnili na NIJZ, lahko procesni kontaminanti v oljih nastanejo pri njihovi industrijski predelavi, zaradi česar jih je treba ustrezno nadzorovati. To pa še »ne pomeni, da so rafinirana olja iz semen kot taka zaradi načina pridobivanja škodljiva«.

Verodostojnost trditve o nevarnosti olj, proizvedenih iz semen, za zdravje je decembra 2022 preverjal tudi oddelek za preverjanje dejstev francoske tiskovne agencije AFP. Po njihovih ugotovitvah je trditev, da olja, kot sta sončnično in repično, spodbujajo vnetja, ki vodijo do srčnih bolezni in drugih težav, zavajajoča. Poročali so, da je po navedbah zdravstvenih strokovnjakov uživanje olj iz semen lahko koristno, kadar ta niso sestavina visoko predelane hrane.

AFP je sicer tako kot Oštro verificirani podpisnik kodeksa evropske mreže za standarde preverjanja dejstev (EFCSN) in mednarodne mreže za preverjanje dejstev (IFCN).

Maslo in mast nista »bistveno boljša izbira«

Na Planetu lepote so v prispevku kot »bistveno boljšo izbiro« od olj, proizvedenih iz semen, navedli živila »s tradicionalnimi, kemijsko bolj stabilnimi maščobami«, denimo svinjsko mast, goveji loj, surovo maslo in ekstra deviško olivno olje.

Damjana Drobne je pojasnila, da surovo maslo, svinjska mast in goveji loj »na podlagi aktualnih dokazov niso bolj zdrav nadomestek rastlinskih olj«.

Navadno namreč vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin, pri katerih Svetovna zdravstvena organizacija priporoča omejitev vnosa na manj kot deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa.

Kot je pojasnila, to ne pomeni, da so maslo, mast ali loj ‘strupeni’. Lahko so del raznolike prehrane, vendar ni kakovostnih kliničnih dokazov, da njihovo uživanje namesto rastlinskih olj posebej varuje zdravje. Opozorila je, da večina javnozdravstvenih priporočil za dolgoročno srčno-žilno zdravje daje prednost nenasičenim rastlinskim maščobam.

Klemen Schara je pojasnil, da je priporočilo o uživanju ekstra deviškega oljčnega olja, navedeno v prispevku, »utemeljeno in skladno z dokazi«; enako velja za opozorilo, da sta pregrevanje in večkratna uporaba olja pri cvrtju slaba praksa.

Opozoril je še, da se v ambulanti za klinično prehrano pogosto srečujejo z bolniki, ki se na podlagi zapisov, ki jih najdejo na spletu, sami odločijo za izločitev celih skupin živil iz prehrane. »Olja so pri tem pogosta tarča, ker so preprosto opredeljiva in ker je odločitev videti nadzorovana in aktivna, česar si človek med onkološkim zdravljenjem, razumljivo, želi.«

Vendar takšno ravnanje med onkološkim zdravljenjem, ko je apetit običajno manjši, lahko pospeši izgubo telesne in mišične mase ter poslabša terapijo. Bolnik, ki verjame, da je »bolezen povzročil z oljem v ponvi«, si je brez podlage naložil krivdo, je pojasnil Schara.