Ministrica Rifelj pristransko o ugotovitvah znanosti glede dveh spolov

Foto: Marc/Unsplash

Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je 11. septembra na predstavitvi presoje učinkovitosti okoljske politike Slovenije, ki jo je pripravil OECD, na vprašanje, ali verjame, da fosilna goriva povzročajo podnebne spremembe, odgovorila, da zaupa znanosti. Pri tem je med drugim trdila, da znanost poleg tega ugotavlja, da obstajata »dva spola, ne šestnajst«. 

Molekularni in funkcionalni biolog Tim Prezelj z Biološkega inštituta Jovana Hadžija na ZRC SAZU je za Razkrinkavanje pojasnil, da lahko govorimo o dveh spolih le v zelo ozkem pomenu z jasno biološko podlago, na primer, ko govorimo izključno o reproduktivni funkciji. 

Po Prezljevi razlagi spol kot biološki in družbeni koncept zajema bistveno več kot zgolj reproduktivno vlogo. »Vanj so vključene različne razvojne, kromosomske, gonadne, hormonske, anatomske, nevropsihološke, družbene in druge značilnosti, ki se med seboj prepletajo in ne tvorijo vedno povsem enoznačnih kategorij,« je še poudaril. 

Kot je pojasnil, trditve, da po ugotovitvah znanosti obstajata dva spola, ni mogoče enoznačno oceniti niti v biološki stroki. Opozoril je, da je razumevanje spola kot koncepta preveč večplastno, da bi ga lahko ustrezno zaobjeli zgolj z enim merilom: »Zato je problematično, če se eno samo, ozko reproduktivno merilo predstavlja kot popoln in dokončen opis spola kot celote. Takšna poenostavitev sicer lahko deluje v določenem biološkem kontekstu, ne more pa zajeti celotne kompleksnosti človeškega spolnega razvoja in raznolikosti.«

Ena prvih ravni biološkega spolnega razvoja se po njegovih besedah vzpostavi že ob oploditvi, ko se pojavi celoten nabor kromosomov v celicah, tako imenovani kariotip. Pri človeku sta najpogostejša kariotipa XX in XY, vendar obstajajo tudi redkejše kromosomske kombinacije, s katerimi živijo nekateri. Kromosomi predstavljajo šele začetek razvojnega procesa in ne njegovega končnega rezultata, je še dodal. 

Na različnih ravneh spolnega razvoja se pojavljajo tudi variacije, med drugim interspolne, ki ne ustrezajo ne ženskemu in ne moškemu telesu. Kot je poudaril, te lahko vplivajo na reproduktivno zmožnost, vendar same po sebi ne pomenijo, da je oseba izvzeta iz razvoja lastne spolne identitete, doživljanja in samoopredelitve.

Spol kot kompleksen pojav na več ravneh

Prezlju sicer ni znana nobena relevantna znanstvena študija ali uveljavljena biološka klasifikacija, ki bi govorila o šestnajstih spolih. Po njegovih besedah gre pri razpravah o številu spolov pogosto za nerazumevanje načina, kako znanost kategorizira kompleksen pojav, kot je spol. Slednji namreč ni ena sama lastnost, temveč skupek različnih, medsebojno povezanih in od razvoja odvisnih ravni. Te značilnosti se lahko pri ljudeh pojavljajo v različnih kombinacijah, zato v določenem smislu obstaja neomejena biološka raznolikost. 

»Z znanstvenega vidika bi bilo v številnih primerih natančneje govoriti o spolnih kategorijah, razredih, značilnostih ali variacijah, odvisno od tega, kaj konkretno opisujemo. Zato se mi zdi vprašanje, ali obstajata dva, šestnajst ali koliko spolov, samo po sebi zgrešeno,« je še dodal.

Pri razumevanju spola je po njegovih besedah pomembno povezovati biološke, psihološke in družbene dejavnike. 

Profesor Roman Kuhar z ljubljanske filozofske fakultete, ki med drugim proučuje sociologijo spola in spolnosti, je za Razkrinkavanje ocenil, da ministričine trditve ni mogoče enoznačno ovrednotiti, dokler ni jasno, kaj razume pod besedo »spol«. V slovenščini s tem izrazom označujemo več povezanih, vendar analitično različnih pojavov.

Biološki spol (ang. sex) se nanaša na telesne značilnosti, medtem ko družbeni spol (ang. gender) označuje družbeno in kulturno oblikovane vloge, norme in pričakovanja, povezana s spolom. Te predstave niso povsod enake in se spreminjajo tudi skozi čas. Večina družb uporablja predvsem binarni sistem moškega in ženskega spola, vendar je Kuhar opozoril, da poznajo nekatere kulture in skupnosti tudi več družbenih spolov.

Biološkega in družbenega spola ne smemo obravnavati kot povsem ločenih področij, saj družba biološkim razlikam pripisuje specifične pomene ter na njihovi podlagi oblikuje pričakovanja in razvršča ljudi, dodaja Kuhar. Poleg tega opozarja, da je že sam biološki spol večplasten in ne vedno povsem enoznačen. »Natančneje bi bilo torej reči, da obstajata dve prevladujoči kategoriji biološkega spola, medtem ko so družbeni pomeni, identitete in izrazi spola bistveno bolj raznoliki.«

Predstava o večjem številu spolov lahko izvira iz seznamov spolnih identitet, ki so jih uporabljale nekatere spletne platforme. Facebook je na primer poleg možnosti »moški« in »ženska« uvedel kategorijo »drugo«, znotraj katere je mogoče izbirati med več kot petdesetimi opredelitvami. V javnih in političnih razpravah se je nato pogosto predstavljalo, kot da znanost trdi, da obstaja petdeset bioloških spolov, je povedal Kuhar.

Pogosto je načrtno mešanje različnih ravni razumevanja spola, ki je v znanstvenem smislu kompleksen pojav, v vsakdanjem razumevanju pa je preprosto zreduciran na to, ‘kar ima človek med nogami’. A taka razmišljanja nimajo nobene zveze z znanostjo, je še dodal.

Ministrica Rifelj je v odzivu pojasnila, da je bil njen odgovor mišljen figurativno in da je pri trditvi izhajala iz biološke opredelitve dveh reproduktivnih spolov. Pri tem se je sklicevala na znanstveno izjavo organizacije Endocrine Society iz leta 2021, ki pri sesalcih govori o dveh reproduktivnih spolih, povezanih z dvema vrstama gamet – jajčnimi celicami in spermiji.

Izjava biološki spol sicer opredeljuje kot dihotomen oziroma dvojen, hkrati pa opisuje različne variacije oziroma posebnosti v spolnem razvoju. V izjavi razlikujejo med biološkim in družbenim spolom, pri čemer drugega povezujejo z osebnim dojemanjem sebe, kot tudi z dojemanjem spola v širši družbi, ta pa ni nujno opredeljen kot binaren.