Prispevek o dobičkonosnem trgovalnem sistemu v Debatah z Bergantom je (bil) lažen

Na Razkrinkavanju smo 19. oktobra na spletu opazili oglas z naslovom »Igor E. Bergant odpuščen«. Povezava v oglasu je vodila na spletno mesto Studiokuskus.live, ki ga je 18. oktobra registriralo ameriško podjetje za registracijo domen Dynadot.

Na tem spletnem mestu, ki je posnemalo videz portala Slovenskih novic, je bil objavljen prispevek »ꞌIzkoriščate slovenske družine!ꞌ – oddaja na RTV Slovenija se je končala s škandalom: guverner Banke Slovenije je v besu zapustil studio«. Prispevek, katerega avtor naj bi bil novinar Bojan Budja, je vseboval zvočni prepis dela oddaje Debate z Bergantom na TV Slovenija, v kateri naj bi se sprla Erika Žnidaršič, voditeljica oddaje Tarča, in Primož Dolenc, guverner Banke Slovenije. 

Žnidaršičeva naj bi v pogovoru o inflaciji, dobičkih bank in zadolženosti gospodinjstev predstavila »avtomatiziran trgovalni sistem, ki deluje na osnovi umetne inteligence« in posamezniku omogoča velike dobičke. Sistem, imenovan Teralvot oziroma Feloranis, naj bi uporabljala tudi sama. Dolenc naj bi med njeno predstavitvijo nenadno zapustil televizijski studio, saj da je prišlo do »neodgovornega trženja«. 

Prispevek vsebuje tudi pričevanja domnevnih uporabnikov sistema, ki so pohvalili svojo izkušnjo. Kot koristnega naj bi ga po preizkusu ocenila ekonomistka Irena Vodopivec Jean, ekonomist Vlado Dimovski pa naj bi dostopnost tovrstnih orodij širši javnosti označil za pomemben preboj. 

Na dnu prispevka je dostopen obrazec, kamor lahko bralec, ki bi želel preizkusiti ta trgovalni sistem, vpiše svoje osebne podatke – ime, priimek in telefonsko številko – po klicu osebnega svetovalca pa za začetek trgovanja vplača najmanj 250 evrov kapitala. 

Prispevek do zaključka redakcije na domeni Studiokuskus.live ni bil več aktiven. Aktualna vsebina na tej domeni zdaj vodi do spletnega mesta Studia Kuskus, ljubljanskega studia za oblikovanje unikatne keramike, ki uradno sicer uporablja drugo domeno kot Studiokuskus.live.

Ana Torkar Kus, lastnica Studia Kuskus, je za Razkrinkavanje pojasnila, da je za obstoj spletne domene Studiokuskus.live izvedela iz sporočila našega uredništva. Opozorila je, da omenjene domene »ni nikoli registrirala, prav tako ni nikogar pooblastila za njeno registracijo ali uporabo«.

Kot je poudarila, z opisanimi vsebinami ni povezana in zanje ni vedela. »Glede na vaše ugotovitve gre očitno za nepooblaščeno uporabo imena moje znamke in kopiranje spletne strani, kar me zelo skrbi,« je dodala. 

Uredništvu je potrdila, da zadevo namerava prijaviti pristojnim službam, predvsem SI-Certu in registrarju domene, ter zahtevati preveritev in odstranitev spornega spletnega mesta.

Igor E. Bergant, voditelj oddaje Debate z Bergantom, je za Razkrinkavanje pojasnil, da oddaje z voditeljico Tarče in guvernerjem Banke Slovenije ali na temo digitalnih trgovalnih sistemov nikoli niso posneli. Kot je še opozoril, so doslej v oddajah gostovale po tri osebe, razen oddaje 10. junija letos, v kateri sta bila dva gosta, sam pa je bil oblečen drugače kot na fotografijah v prispevku. 

Oddaje, v kateri bi pri Bergantu gostovala Žnidarčičeva in Dolenc, v uredništvu nismo našli niti v spletnem arhivu TV Slovenija.

Erika Žnidaršič je za Razkrinkavanje potrdila, da nikoli ni gostovala v oddaji Debate z Bergantom. Po njenih besedah se »tovrstne zlorabe s ponazoritvijo različnih izmišljenih pripetljajev v studiu pojavljajo že lep čas«, veliko ljudi pa jim, sodeč po vprašanjih, ki jih dobiva od njih, pogosto verjame.

Prikrito oglaševanje sicer prepoveduje tudi etični in poklicni kodeks RTV Slovenija. Kodeks ne dovoljuje »namernega govornega, pisnega ali slikovnega poudarjanja izdelkov, blagovnih znamk, storitev ali podjetij v programskih vsebinah, da bi pritegnili pozornost potrošnikov in pospešili prodajo, hkrati pa pri občinstvu ustvarili vtis, da ne gre za oglaševano vsebino«.

Na Banki Slovenije so v imenu guvernerja Primoža Dolenca in ekonomistke Irene Vodopivec Jean, ki je po njihovem pojasnilu direktorica tamkajšnjega oddelka za notranjo revizijo, pojasnili, da so bili že večkrat seznanjeni z zlorabo imena ali logotipa banke oziroma svojih zaposlenih v oglasih na različnih oglaševalskih mrežah, denimo googlovi in facebookovi. 

V tovrstnih oglasih se njihovi podatki »nepooblaščeno uporabljajo za prikaz verodostojnosti [oglasa] z namenom zavajanja in oškodovanja naslovnika«, največkrat pa nagovarjajo k ugodnim investicijam ali kreditom. Za tako zlorabo je šlo tudi v primeru, s katerim jih je seznanilo uredništvo Razkrinkavanja, so ocenili in dodali, da v vsakem od zaznanih primerov zlorabe to prijavijo pristojnim institucijam, denimo policiji ali SI-Certu.

Vlado Dimovski je za Razkrinkavanje pojasnil, da so trditve, ki mu jih pripisujejo v domnevnem članku, lažne in da česa podobnega ni nikoli izjavil. Na pojasnilo novinarja Bojana Budje o domnevnem avtorstvu prispevka oziroma zlorabi njegovega imena še čakamo.

Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert so za Razkrinkavanje pojasnili, da je vsebina, s katero smo jih seznanili, »tipičen primer scenarija, ki vodi v investicijsko prevaro«. 

Kot je pojasnjeno na spletnem mestu nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu, goljufi v tovrstne prevare žrtve vpletejo »z lažnimi oglasi o bajnih zaslužkih«. Pri tem zlorabijo podobe znanih ljudi in jim pripišejo neresnične izjave, prispevki pa so lahko videti kot objave na znanih spletnih portalih.

Fotografija ꞌLjubljančana Lukeꞌ lažna

V prispevku na spletnem mestu Studiokuskus.live so uporabili več fotografij domnevnega dogajanja v studiu oddaje Debate z Bergantom. Kot je pojasnil Bergant, so v prispevku, sodeč po njegovih oblačilih in podobi studijskega ozadja, obdelali posnetke iz oddaje, predvajane 8. februarja letos.

Vir: zaslonski posnetek

Vir: RTV 365

V prispevek so vključili tudi fotografijo moškega, ki so ga opisali kot ꞌLukoꞌ iz Ljubljane, zadovoljnega uporabnika predstavljenega trgovalnega sistema, kar so podkrepili s fotografijo njegovega bančnega izpiska oziroma zaslužka po uporabi sistema. Z Googlovim orodjem za obratno iskanje fotografij smo ugotovili, da je bila enaka fotografija moškega uporabljena še v dveh podobnih prispevkih v Švici in Španiji. 

V švicarskem prispevku, objavljenem julija letos na spletni platformi Paragraph, so moškega na fotografiji predstavili kot ꞌThomasa Brunnerjaꞌ iz švicarskega mesta Winterthur. Ta naj bi uporabljal trgovalno platformo Weis Vermthalm. Moškega, enakega ꞌLukiꞌ in ꞌThomasuꞌ, pa so na spletnem mestu Zenorix.org, ki je posnemalo podobo španskega portala El Mundo, opisali kot ꞌMarcosa iz Valencieꞌ, uporabnika domnevne trgovalne platforme Ovruxtali.

Verodostojnost spletnega mesta, ki je posnemalo videz portala El Mundo, so 11. in 20. maja letos preverjali novinarji Maldite, španske organizacije za preverjanje dejstev in tehnološki razvoj, ki je tako kot Oštro članica evropske mreže za standarde preverjanja dejstev (EFCSN), in ugotovili, da je šlo za spletno prevaro.

Na Razkrinkavanju smo verodostojnost ꞌLukoveꞌ fotografije preverili tudi z orodjem za obratno iskanje fotografij PimEyes. Ugotovili smo, da je fotografijo obravnaval Watchlist Internet – neodvisna avstrijska platforma za ozaveščanje o spletnih prevarah in drugih spletnih pasteh, ki deluje v okviru tamkajšnjega inštituta za uporabno telekomunikacijo.

Kot so pojasnili uredništvu, fotografija izvira iz prevare, v kateri kriminalci žrtve prek ponarejenih novičarskih spletnih strani privabljajo na goljufive finančne platforme. 

»Žrtvam obljubljajo, da bodo z vplačilom 250 evrov v kratkem času prišle do velikega dobička. Prek telefonskih klicev ali skupin v aplikacijah za sporočanje jih pogosto izsiljujejo, naj na platformo vložijo več denarja. Oškodovanci pri tem celoten vplačani znesek izgubijo,« so opozorili.

Lastnika domene Studiokuskus.live smo prek podjetja Dynadot seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.