Naslov članka o uporabi fizične sile učiteljev nad učenci je klik vaba

TRDITEV:

»NE DELUJE! Po 60 letih bodo učitelji spet lahko uporabili silo nad učenci.«

Vir: Pokukaj24

OCENA:

Foto: Bor Slana/STA
Po zakonu o osnovni šoli vzgojni opomin dobi učenec, ki krši dolžnosti in odgovornosti, predpisane v letnem delovnem načrtu, oziroma ko v šoli ogroža življenje ali zdravje drugih, krade, spolno nadleguje ali izvaja druge kršitve, določene v zakonodaji.

Portal Pokukaj24 je 19. oktobra objavil članek z naslovom »NE DELUJE! Po 60 letih bodo učitelji spet lahko uporabili silo nad učenci«. V naslovu ni bilo jasno opredeljeno, v katerih državah so predvidene spremembe in ali se te nanašajo tudi na Slovenijo.

V članku so poročali, da je »danska vlada 8. oktobra 2026 v parlament vložila predlog zakona, ki učiteljem prvič po letu 1967 širi pooblastila za fizično posredovanje« v učilnici. 

Kot so pojasnili, predlog zakona predvideva učiteljevo posredovanje in odstranitev učenca iz razreda, če bo ta motil pouk ali izvajal psihično nasilje. Pri tem učitelji učencev »ne bodo smeli pretepati, klofutati ali telesno kaznovati«, so še navedli.

Povezavo do članka, objavljenega na portalu Pokukaj24, je na svojem facebook profilu delil portal Pokukaj, ki ga sicer izdaja ista oseba. Do zaključka redakcije jo je všečkalo več kot 1700 uporabnikov, komentiralo okoli tisoč, delilo pa več kot osemdeset.

Sodeč po komentarjih pod objavo nekateri niso prepoznali, da članek obravnava predlog zakonske spremembe na Danskem, ne v Sloveniji. Odločitev za spremembo so denimo pripisali aktualnemu slovenskemu premierju ali pa se spominjali dogodkov, ko naj bi bili fizičnega nasilja v slovenskih šolah deležni sami. 

Prispevek z enako vsebino so objavili tudi na spletnem mestu Narobesvet. 

Dansko ministrstvo za šolstvo je 8. oktobra letos v parlamentarno obravnavo vložilo predlog novele zakona o učnem okolju učencev in dijakov. 

Aktualni danski zakon o izobraževalnem okolju učencev in dijakov pedagoškim delavcem dovoljuje fizično posredovanje, kadar učenec s svojim obnašanjem ogroža oziroma bi lahko začel ogrožati sebe, druge ali šolsko premoženje. Po predlagani noveli zakona bi možnost njihovega fizičnega posredovanja razširili na primere, ko učenec zelo moti izvajanje pouka ali izvaja psihično nasilje, bodisi nad sošolci bodisi nad učitelji.

»Po mnenju vlade skrb za učence v šolah lahko v nekaterih primerih zahteva fizično omejevanje učenca ali njegovo spremstvo v drug prostor proti njegovi volji,« je pojasnjeno v predlogu novele. Ne gre pa za fizično nasilje, temveč silo, saj učitelji s fizičnim omejevanjem kršijo pravice učenca do samoodločanja, je še razvidno iz predloga.

Danski učitelji morajo sicer vsako fizično posredovanje zabeležiti in prijaviti vodstvu šole, ravnatelju ali vodji prostočasne dejavnosti, ta pa mora s tem seznaniti občinski svet. Učitelji morajo o prijavi dogodka obvezno obvestiti tudi učenca in njegove starše. 

Predlog zakonodajne spremembe sledi izsledkom analize danskega učiteljskega združenja iz leta 2023 in poročila, ki ga je leto pozneje pripravilo tamkajšnje ministrstvo za izobraževanje. Učitelji in starši na Danskem motnje pouka in hrup zaznavajo kot največji izziv javnega šolstva, je pokazala analiza.

Po podatkih poročila o primerih motečega oziroma neprimernega vedenja v šolah se je sicer od leta 2020 povečalo število incidentov, povezanih z motečim vedenjem učencev do sošolcev in šolskega osebja.

Učiteljem uporaba sile za kaznovanje prepovedana

Da bi učitelji v razredu lahko izvajali nasilje nad učenci, nakazujeta tudi naslovni fotografiji, na katerih se nekdo brani pred fizičnim napadom drugega. Uporabili so ju v članku portala Pokukaj24 in na spletnem mestu Narobesvet.

Tjaša Hrovat, svetovalka iz Društva za nenasilno komunikacijo, kjer se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja v družbi in širjenjem principov nenasilne komunikacije, je za Razkrinkavanje uporabljeni fotografiji označila za »neustrezni«.

Kot je pojasnila, sporočata, »da gre za napad na (predvidoma) odraslo žensko, ki je očitno v stiski in v obrambnem položaju, torej ne gre za uporabo moči druge osebe, temveč za zlorabo, napad in nasilje«. 

Po njeni oceni sta fotografiji zavajajoči, saj lahko bralci, ki člankov niso prebrali v celoti, na podlagi vizualizacij sklepajo, »da predlagana zakonska sprememba zagovarja oziroma legitimira fizično nasilje nad učenci in učenkami, čeprav je namen predvidenih ukrepov preprečevanje nevarnega oziroma škodljivega vedenja in zagotavljanje varnosti«.

Opozorila je, da bi morali mediji pri objavi fotografij vedno upoštevati, kakšen vtis in sporočilo bo posredovala vizualna podoba članka in kakšen bo možen vpliv na bralce. 

»Takšne [nasilne] podobe lahko dodatno vznemirijo otroke, mlade in odrasle z izkušnjo nasilja, saj jih lahko spomnijo na lastne izkušnje,« je še poudarila svetovalka Hrovat. 


Takšne [nasilne] podobe lahko dodatno vznemirijo otroke, mlade in odrasle z izkušnjo nasilja, saj jih lahko spomnijo na lastne izkušnje. – Tjaša Hrovat, Društvo za nenasilno komunikacijo


Na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so za Razkrinkavanje pojasnili, da »učitelj ne sme uporabljati fizične sile za kaznovanje ali discipliniranje učencev«.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje, na katerega so se sklicevali, med drugim določa, da se v vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami »zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki«.

Opozorili so, da tudi zakon o osnovni šoli nalaga izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem programu in za preprečevanje nasilja. Po pojasnilu ministrstva šola ukrepe za zagotavljanje varnosti izvaja preventivno – »ko je ukrepanje potrebno, da se vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa zagotovi varnost«.

»Se pa v šolskem prostoru dogajajo tudi situacije, ko je treba preprečiti neposredno nevarnost za učenca,« pravijo na ministrstvu. Kot so ponazorili, gre za primere nujnega fizičnega posega, denimo prijema učenca, ki steče pred vozilo, zadržanje učenca, da bi preprečili njegov padec skozi okno, ali kratkotrajno zadržanje ob neposredni nevarnosti učenčevega samopoškodovanja. 

Pri tem so poudarili, da mora biti poseg vselej »primeren, omejen na potrebno intenzivnost in trajanje ter nadomeščen z milejšim učinkovitim ukrepom, kadar je to izvedljivo«.

Na zavodu za šolstvo so se strinjali, da je fizični poseg učitelja »v nekaterih situacijah upravičen in potreben«. Po njihovi strokovni presoji to velja predvsem za situacije, v katerih bi brez učiteljevega posredovanja zelo verjetno prišlo do poškodbe ali drugega hujšega dogodka, ko bi bilo ogroženo zdravje ali življenje učenca, učencev oziroma učitelja.

V uredništvu portala Pokukaj24 so pojasnili, da je naslov napisan v izrazitejšem slogu, ki je značilen za njihov medij, in da v njem niso zatrjevali, da se sprememba nanaša na Slovenijo.

Dodali so, da v članku ne zagovarjajo nasilja nad učenci, temveč poročajo o predlogu in njegovem ozadju, vendar razumejo, da bi ga del bralcev lahko razumel napačno. Po prejemu naših vprašanj so naslov članka dopolnili z navedbo države in zamenjali naslovno fotografijo. 

Z ugotovitvami smo seznanili tudi spletno mesto Narobesvet. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.


SKLEP

Portal Pokukaj24 je 19. oktobra objavil članek z naslovom »NE DELUJE! Po 60 letih bodo učitelji spet lahko uporabili silo nad učenci«. V naslovu niso navedli, v kateri državi bi to veljalo. 

V članku so poročali o predlogu spremembe danske šolske zakonodaje, ki predvideva učiteljevo posredovanje in odstranitev učenca iz razreda. Za zdaj lahko pedagoško osebje fizično posreduje, kadar učenec s svojim obnašanjem ogroža oziroma bi lahko začel ogrožati sebe, druge ali šolsko premoženje, po noveli zakona pa bi to možnost imelo tudi, če učenec zelo moti izvajanje pouka ali izvaja psihično nasilje.

Povezavo do članka je na facebooku delil portal Pokukaj, kjer sodeč po komentarjih pod objavo nekateri uporabniki niso prepoznali, da gre za predlog zakonske spremembe na Danskem, ne v Sloveniji. 

Da bi bili učitelji v razredu lahko nasilni do učencev, nakazuje tudi naslovna fotografija članka, na kateri se nekdo brani pred fizičnim napadom drugega. 

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so pojasnili, da »učitelj ne sme uporabljati fizične sile za kaznovanje ali discipliniranje učencev«. Če je treba preprečiti neposredno nevarnost za učenca, pa mora biti poseg vselej omejen na potrebno intenzivnost in trajanje ter, če je to mogoče, nadomeščen z milejšim ukrepom. Da je fizični poseg učitelja v nekaterih situacijah upravičen, so ocenili tudi na zavodu za šolstvo.

Portal Pokukaj24 je pojasnil, da je naslov napisan v izrazitejšem slogu, značilnem za njihov medij, v njem pa da niso zatrjevali, da se sprememba nanaša na Slovenijo. Po prejemu vprašanj Razkrinkavanja so naslov dopolnili z navedbo države in zamenjali naslovno fotografijo. 

Ker izvorni naslov in naslovna fotografija ne odražata vsebine članka v celoti in bralce napotujeta k napačnim zaključkom, ju označujemo za klik vabo.

Objava, katere naslov nima prave podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom, ki obljublja vsebino, ki je v članku dejansko ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.
Vsi tipi razkrinkanih informacij

Povezane zgodbe

Jelinčič Plemeniti neutemeljeno o uvedbi programa z nižjim izobrazbenim standardom v Kopru

Jelinčič Plemeniti neutemeljeno o uvedbi programa z nižjim izobrazbenim standardom v Kopru

Prepoved političnega delovanja v šolah velja že od leta 1996

Prepoved političnega delovanja v šolah velja že od leta 1996

Naložba v prihodnost

Naložba v prihodnost

Slovenija ni vodilna v izobraževanju na daljavo

Slovenija ni vodilna v izobraževanju na daljavo

Boljši od najboljših

Boljši od najboljših

Socialni transferji v Sloveniji niso višji kot na Danskem

Socialni transferji v Sloveniji niso višji kot na Danskem