Nemška vlada načrtovane spremembe utemeljuje s spremenjenimi varnostnimi razmerami.
Nemška vlada skuša omejiti dostop do informacij javnega značaja
Nemška vladna koalicija se je uskladila glede predlaganih sprememb zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Novinarske organizacije svarijo pred nazadovanjem na področju transparentnosti.
»Zvezna vlada želi ustvariti ozračje popolne tajnosti, javnosti prikrivati informacije in otežiti novinarsko delo«. S temi besedami je Lars Hansen, sopredsednik nemškega novinarskega sindikata dju označil načrte vlade, ki je pred poletnimi počitnicami sprejela dogovor o nizu reform, tudi sprememb zakona o dostopu do javnih informacij.
Po najnovejšem predlogu bi morali novinarji in državljani za pridobitev informacij javnega značaja dokazati »upravičen interes«. Hkrati državljani držav zunaj Evropske unije, ki ne prebivajo v Nemčiji, ne bi bili več upravičeni do pridobitve javnih dokumentov, ne glede na to, ali bi tak interes sicer lahko izkazali.
Predlagane spremembe, glede katerih se je vladni odbor poenotil drugega julija, določajo tudi, da bi dostop do javnih dokumentov imele le fizične osebe, kar pomeni, da medijske organizacije in organizacije civilne družbe ne bi več mogle vlagati zahtev za dostop do informacij.
Poleg tega namerava vlada odpraviti trenutno zgornjo mejo pristojbin za zahteve po informacijah, ki je do sedaj znašala 500 evrov, v večini primerov pa so bili odgovori državnih institucij brezplačni. To bi lahko ustvarilo finančno nepremostljive ovire ter novinarjem in državljanom bistveno otežilo ali celo onemogočilo dostop do informacij.
Med predlaganimi spremembami je tudi možnost prekrivanja imen javnih uslužbencev v uradnih dokumentih, kar bi zabrisalo osebno odgovornost posameznih članov vlade.
Po poročanju medijske hiše Deutsche Welle, nemška vlada spremembe utemeljuje s spremenjenimi varnostnimi razmerami v zadnjih letih. Po mnenju pristojnih je treba zaradi vse pogostejših kibernetskih napadov in drugih notranjih ter zunanjih groženj bolje zaščititi občutljive državne podatke in zaposlene v javni upravi.
Predlogi sprememb so naleteli na odločen odpor. Nemške novinarske organizacije opozarjajo, da bi lahko novi ukrepi novinarjem otežili dostop do informacij in oslabili nadzorno funkcijo medijev, pri čemer jih je podprla tudi Evropska zveza novinarjev (EFJ).
Proti spremembam se je v odprtem pismu izreklo tudi več kot 130 organizacij civilne družbe. Peticijo proti načrtovani reformi, naslovljeno na manjšo koalicijsko partnerico, Socialdemokratsko stranko (SPD), je podpisalo več kot 600.000 ljudi.
Med letoma 2015 in 2022 je bilo nemškim organom poslanih približno 105.000 zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Le v okoli 9.000 primerih je bil dostop v celoti zavrnjen, v približno 16.200 primerih pa so bile informacije delno prikrite, še navaja Deutsche Welle.
Kaj so informacije javnega značaja?
V Sloveniji dostop do informacij javnega značaja opredeljuje zakon o dostopu do informacij javnega značaja, za nadzor nad področjem pa je pooblaščen urad Informacijskega pooblaščenca. V skladu z zakonom in ustavo so informacije javnega značaja vse informacije, ki nastajajo pri poslovanju uradnih organov Republike Slovenije (dokumenti, zadeve, dosjeji, registri, evidence ali dokumentarna gradiva), ki so jih organi sestavili sami, v sodelovanju z drugimi organi ali so jih dobili od drugih oseb. Podobno velja za subjekte v javnem sektorju (šole, bolnišnice…), gospodarske družbe in druge subjekte, ki delujejo pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
Dostop do informacij je zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja oblasti dokaj širok – to pravico ima načeloma vsakdo, ki izkaže interes, omejitve pa se nanašajo zlasti na tajne podatke in varovane osebne podatke.
Dostop do uradnih dokumentov in informacij je urejen tudi na ravni Evropske unije in je v njenih članicah visoko varovana vrednota.
2026 © Oštro
