Stopnja umrljivosti zaradi cepiva proti covidu-19 na Švedskem ni ničelna

Profil na Facebooku, ki se predstavlja pod imenom Združenje za zaščito interesov prizadetih po cepljenju, je 13. julija na facebooku v objavi med drugim izpostavil vprašanje, ki ga je na družbenem omrežju X zapisal nemški zdravnik Wolfgang Wodarg: »Zakaj je stopnja umrljivosti v Nemčiji zelo visoka, čeprav je število prejetih odmerkov cepiva enako, medtem ko je v novi članici Nata, Švedski, ta stopnja enaka nič?«

Wolfgang Wodarg je nemški zdravnik in specialist za interno medicino, pulmologijo, higieno, okoljsko in socialno medicino. Bil je tudi poslanec Socialdemokratske stranke (SPD) v nemškem zveznem parlamentu  ter predsednik odbora za zdravstvo skupščine Sveta Evrope.  

Wodarg je 4. junija v objavi na X-u pojasnil, da ni preveril verodostojnosti besedila, ki ga je v eni od svojih prejšnjih objav uporabil kot izhodišče za vprašanje o razlikah med učinkovanjem cepiv v Nemčiji in na Švedskem. »Zaradi številnih nesporazumov, ki so ob temnastali, sem objavo izbrisal,« je še pojasnil.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bilo v Nemčiji od 2020 do vključno julija 2023 zaradi covida-19 174.979 smrtnih žrtev. Na Švedskem pa je bilo po podatkih WHO v istem obdobju 24.663 smrtnih žrtev.

Kampanja cepljenja proti covidu-19 se je tako v Nemčiji kot tudi na Švedskem začela 27. decembra 2020.

Podatki inštituta Roberta Kocha (RKI) kažejo, da je bilo v Nemčiji od pričetka cepljenja do konca leta 2023 skupno porabljenih 196.738.116 odmerkov cepiv.

V istem obdobju je bilo na Švedskem skupno porabljenih 28.297.195 odmerkov cepiv, je za Razkrinjavanje.si pojasnila Švedska agencija za javno zdravje (Fohm).   

Inštitut Paula Ehrlicha (PEI), nemški zvezni inštitut za cepiva in biomedicinska zdravila, je v lanskem marčevskem varnostnem poročilu analiziral sume neželenih učinkov s smrtnim izidom po cepljenju proti covidu-19. Poročilo zajema podatke od začetka cepilne kampanje do konca leta 2024. 

Analizirali so 3086 poročil o sumih stranskih učinkov s smrtnim izidom, ki so se nanašala na obdobje od leta 2020 do konca leta 2024. Od marca 2023 pa niso zaznali novih prijav varnostnih tveganj zaradi cepiv proti covidu-19. Med zabeleženimi sumi stranskih učinkov je bilo 74 primerov po algoritmu WHO-ja ocenjenih kot ‘skladnih’, kar pomeni, da je bila vzročna povezava med smrtnimi primeri in  cepljenjem možna ali verjetna.

Pojasnili so, da na podlagi ocen vzrokov prijavljenih sumljivih primerov s smrtnim izidom ter rednih analiz varnosti cepiv protiv covidu-19 doslej niso bili ugotovljeni dokazi o novih ali neznanih varnostnih tveganjih, povezanih s cepljenjem.

Prijava neželenega dogodka ali smrti kmalu po cepljenju sama po sebi ne dokazuje vzročne povezave s cepivom. »Večina prijavljenih sumljivih primerov se je sicer morda pojavila v časovni bližini cepljenja proti covidu-19, vendar je v mnogih primerih dogodek mogoče pojasniti z drugimi dejavniki, kot so obstoječe predhodne ali spremljajoče bolezni ali sočasno jemanje zdravil.« Pri nekaterih prijavah pa zaradi pomanjkljivih podatkov dokončna ocena vzročnosti ni bila mogoča.

Švedska agencija za medicinske izdelke je v študiji iz avgusta lani preučila 456 primerov sumljivih neželenih učinkov s smrtnim izidom. Upoštevali so prijave od 27. decembra 2020 do 31. maja 2023. Ugotovili so, da je bila vzročna povezava smrtnih izidov s cepljenjem potrjena le v 10 primerih. Pet od teh je bilo povezanih z zelo redkima znanima neželenima učinkoma – bodisi miokarditis bodisi tromboza s trombocitopeničnim sindromom. Preostalih pet pa z »neuspehom cepljenja, tj. pomanjkanjem zaščite pred boleznijo, ki jo je sicer mogoče preprečiti s cepljenjem, pri ustrezno in v celoti cepljenih osebah«; z drugimi besedami: gre za cepljene osebe, ki se kljub prejetima odmerkoma vseeno okužijo s covidom-19, zbolijo in umrejo. 

Bolje cepljenje kot prebolevanje

Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je bolje, če se cepimo proti covidu-19 kot pa da ga prebolimo, saj »virus lahko povzroči precej hujši potek bolezni še posebej pri bolj občutljivih«.

Zaščita zaradi cepljenja ali predhodne okužbe ni trajna, temveč traja le približno pol leta. Poleg tega so na učinkovitost zaščite vplivale tudi nove oblike virusa s številnimi mutacijami, ki so se pojavljale med pandemijo.

Da je cepljenje proti covidu-19 varnejše od prebolevanja pravi tudi Nina Grasselli Kmet, specialistka infektologije in intenzivne medicine s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Tveganje za resne zaplete je bistveno večje po naravni okužbi kot po cepljenju,« pojasnjuje.

Dodala je, da obstaja možnost redkih resnih neželenih učinkov cepiva, a je njihova pojavnost zelo nizka, pri čemer so koristi cepljenja pri preprečevanju hudega poteka bolezni večje od tveganj. »Potrjene smrti, pri katerih je bila vzročna povezava s cepljenjem ocenjena kot verjetna ali dokazana, so izjemno redke.« 

Opozorila je, da je pomembno razlikovati med prijavami smrti po cepljenju in smrtmi zaradi cepljenja. »Vsaka smrt, ki sledi cepljenju, se lahko prijavi kot domneven neželen dogodek, vendar to še ne pomeni, da jo je povzročilo cepivo,« je pojasnila Nina Grasselli Kmet. Ugotavljanje vzročnosti je odvisno od strokovne presoje, ki vključuje klinične podatke in časovni potek, obdukcijskih ugotovitev in izključitve drugih možnih vzrokov smrti.

Jerala je dejal, da je bilo glede na rezultate nacionalnih zdravstvenih agencij število smrti zaradi cepljenja precej manjše od števila smrti zaradi okužb z virusom. »Nekoliko več stranskih učinkov in zapletov je povzročilo cepivo Vaxzevria, ki smo ga nehali uporabljati, medtem ko je za cepiva na osnovi mRNA ta številka precej nižja in ni jasno, kaj bi lahko bil vzrok zelo redkih zapletov.«

Združenje za zaščito interesov prizadetih po cepljenju se je na naša vprašanja odzvalo, vendar niso odgovorili vsebinsko.