Stopnja umrljivosti zaradi cepiva proti covidu-19 na Švedskem ni ničelna

Profil na facebooku, ki se predstavlja pod imenom Združenje za zaščito interesov prizadetih po cepljenju, je v objavi 13. julija med drugim opozoril na vprašanje, ki ga je na družbenem omrežju X zapisal nemški zdravnik Wolfgang Wodarg: »Zakaj je stopnja umrljivosti v Nemčiji zelo visoka, čeprav je število prejetih odmerkov cepiva enako, medtem ko je v novi članici Nata, Švedski, ta stopnja enaka nič?«

Wolfgang Wodarg je nemški zdravnik, specialist za interno medicino, pulmologijo, higieno ter okoljsko in socialno medicino. Bil je tudi poslanec socialdemokratske stranke (SPD) v nemškem zveznem parlamentu in predsednik odbora za zdravstvo parlamentarne skupščine Sveta Evrope.

Wodarg je 4. junija v objavi na omrežju X pojasnil, da ni preveril verodostojnosti besedila, ki ga je v eni od svojih prejšnjih objav uporabil kot izhodišče za vprašanje o razlikah med učinkovanjem cepiv v Nemčiji in na Švedskem. »Zaradi številnih nesporazumov, ki so ob tem nastali, sem objavo izbrisal,« je še pojasnil.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v Nemčiji od leta 2020 do vključno julija 2023 zaradi covida-19 umrlo 174.979 ljudi. Na Švedskem pa je bilo po podatkih WHO v istem obdobju 24.663 smrtnih žrtev.

Množično cepljenje proti covidu-19 se je tako v Nemčiji kot na Švedskem začelo 27. decembra 2020.

Podatki inštituta Roberta Kocha (RKI) kažejo, da so v Nemčiji od začetka cepljenja do konca leta 2023 porabili skupno 196.738.116 odmerkov cepiva.

V istem obdobju so na Švedskem porabili skupno 28.297.195 odmerkov cepiva, je za Razkrinkavanje.si pojasnila tamkajšnja agencija za javno zdravje (Fohm).

Inštitut Paula Ehrlicha (PEI), nemški zvezni inštitut za cepiva in biomedicinska zdravila, je v varnostnem poročilu iz lanskega marca analiziral sume neželenih učinkov s smrtnim izidom po cepljenju proti covidu-19. Poročilo zajema podatke od začetka množičnega cepljenja do konca leta 2024. 

Analizirali so 3086 poročil o sumu stranskih učinkov s smrtnim izidom, ki so se nanašala na obdobje od leta 2020 do konca leta 2024. Od marca 2023 niso zaznali novih prijav varnostnega tveganja zaradi cepiv proti covidu-19. Med zabeleženimi sumi stranskih učinkov je bilo 74 primerov po algoritmu WHO ocenjenih kot ꞌskladnihꞌ, kar pomeni, da je bila vzročna povezava med smrtjo in cepljenjem možna ali verjetna.

Pojasnili so, da na podlagi ocen vzrokov prijavljenih sumljivih primerov s smrtnim izidom ter rednih analiz varnosti cepiv proti covidu-19 doslej niso bili ugotovljeni dokazi o novih ali neznanih varnostnih tveganjih, povezanih s cepljenjem.

Prijava neželenega dogodka ali smrti kmalu po cepljenju sama po sebi ne dokazuje vzročne povezave s cepivom. »Večina prijavljenih sumljivih primerov se je sicer morda zgodila kmalu po cepljenju proti covidu-19, vendar je v mnogo primerih dogodek mogoče pojasniti z drugimi dejavniki, kot so prejšnje ali spremljajoče bolezni ali sočasno jemanje zdravil.« Pri nekaterih prijavah pa zaradi pomanjkljivih podatkov dokončna ocena vzročnosti ni bila mogoča.

Švedska agencija za medicinske izdelke je v študiji iz avgusta lani preučila 456 primerov sumljivih neželenih učinkov s smrtnim izidom. Upoštevali so prijave od 27. decembra 2020 do 31. maja 2023. Ugotovili so, da je bila vzročna povezava smrtnih izidov s cepljenjem potrjena le v desetih primerih. Pet od teh je bilo povezanih z zelo redkima znanima neželenima učinkoma – bodisi miokarditisom bodisi trombozo s trombocitopeničnim sindromom. Preostalih pet pa z »neuspehom cepljenja, tj. pomanjkanjem zaščite pred boleznijo, ki jo je sicer mogoče preprečiti s cepljenjem, pri ustrezno in v celoti cepljenih osebah«; z drugimi besedami, gre za cepljene, ki se kljub prejetima odmerkoma vseeno okužijo s covidom-19, zbolijo in umrejo. 

Bolje cepljenje kot prebolevanje

Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na kemijskem inštitutu, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je bolje, če se cepimo proti covidu-19, kot pa da ga prebolimo, saj »virus lahko povzroči precej hujši potek bolezni, še posebej pri bolj občutljivih«.

Zaščita zaradi cepljenja ali predhodne okužbe ni trajna, temveč traja le približno pol leta. Poleg tega so na učinkovitost zaščite vplivale tudi nove oblike virusa z več mutacijami, ki so se pojavljale med pandemijo.

Da je cepljenje proti covidu-19 varnejše od prebolevanja, pravi tudi Nina Grasselli Kmet, specialistka infektologije in intenzivne medicine s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Tveganje za resne zaplete je bistveno večje po naravni okužbi kot po cepljenju,« je pojasnila.

Dodala je, da obstaja možnost redkih resnih neželenih učinkov cepiva, a je njihova pojavnost zelo nizka, pri čemer so koristi cepljenja pri preprečevanju hudega poteka bolezni večje od tveganj. »Potrjene smrti, pri katerih je bila vzročna povezava s cepljenjem ocenjena kot verjetna ali dokazana, so izredno redke.« 

Opozorila je, da je treba razlikovati med prijavami smrti po cepljenju in smrtmi zaradi cepljenja. »Vsaka smrt, ki sledi cepljenju, se lahko prijavi kot domneven neželen dogodek, vendar to še ne pomeni, da jo je povzročilo cepivo,« je pojasnila Nina Grasselli Kmet. Ugotavljanje vzročnosti je odvisno od strokovne presoje, ki vključuje klinične podatke in časovni potek, obdukcijskih ugotovitev in izključitve drugih možnih vzrokov smrti.

Jerala je dejal, da je bilo glede na rezultate nacionalnih zdravstvenih agencij število umrlih zaradi cepljenja precej manjše od števila umrlih zaradi okužbe z virusom. »Nekoliko več stranskih učinkov in zapletov je povzročilo cepivo vaxzevria, ki smo ga nehali uporabljati, medtem ko je pri cepivih na osnovi mRNA ta številka precej nižja in ni jasno, kaj bi lahko bil vzrok zelo redkih zapletov.«

Združenje za zaščito interesov prizadetih po cepljenju se je na naša vprašanja odzvalo, vendar niso odgovorili vsebinsko.