Golobova vlada ni legalizirala tatvin

Foto: Bor Slana/STA

Vinko Gorenak, sekretar v kabinetu predsednika vlade in nekdanji minister za notranje zadeve, je 6. julija na osebnem blogu objavil zapis z naslovom »Golobova vlada je dovolila krajo«. Opisal je tatvino, ki naj bi ji bil priča v eni izmed ljubljanskih trgovin. V zapisu je med drugim trdil, da »iz tega lahko jasno zaključimo, da je Golobova vlada tatvine celo legalizirala«.

V sestavku je trdil, da lahko trgovec zadrži ali varnostnik prime osebo do prihoda policije, le če je storila kaznivo dejanje, medtem ko naj bi bilo kakršnokoli zadrževanje ali prijemanje storilca pri prekršku po zakonu prepovedano. Dodal je še, da je vlada Roberta Goloba »s Šutarjevim zakonom tatvino manjše vrednosti iz kaznivega dejanja spremenila v prekršek«.

Marko Balažic, raziskovalec na inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da »s prekvalifikacijo majhne tatvine iz kaznivega dejanja v prekršek takšno ravnanje ni postalo dovoljeno, temveč je le drugače pravno opredeljeno«. Dodal je, da je za prekrške predviden enostavnejši in hitrejši postopek ugotavljanja odgovornosti. 

Prekvalifikacija je bila novembra lani uvedena z zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), katerega namen je bil »poenostaviti in pospešiti postopke ter s tem povečati učinkovitost obravnave bagatelne kriminalitete«, je pojasnil Balažic.

Zasačenemu pri domnevnem kaznivem dejanju po zakonu o kazenskem postopku lahko vsakdo odvzame prostost in ga izroči odgovornemu organu oziroma tega obvesti. V primeru prekrška pa po zakonu o prekrških domnevnega storilca lahko pridrži le pooblaščena oseba, če to določa zakon, kar za majhno tatvino ni določeno. 

Varnostniki kot pooblaščene osebe pa imajo na podlagi zakona o zasebnem varovanju pooblastilo, da domnevnega storilca »lahko tudi zadržijo, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju«, je še pojasnil Balažic. 

V zakonu so za zadržanje osebe določeni še posebni pogoji. Izvede se lahko, če je bila oseba zalotena v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, če je bila zalotena pri kršitvi reda ali javnega reda in ne ravna v skladu z ukrepi varnostnika, če odkloni preverjanje istovetnosti ali če ne soglaša s pregledom vrhnjih oblačil, notranjosti vozila, tovora in prtljage.

O prekvalifikaciji kaznivega dejanja v prekršek Balažic meni, da je predvsem sporno, da kaznivo dejanje ni bilo črtano iz kazenskega zakonika (KZ-1) in tako veljata obe določbi hkrati. Dodaja, da ima prekvalifikacija različne pravne posledice, ki lahko otežujejo delo v praksi. 

Vrhovno sodišče je na ustavno sodišče maja vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 12. člena ZNUZJV, ki med drugim ureja prekršek tatvine. Po mnenju sodišča je v nasprotju z 2. členom ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država, ter v nasprotju z načelom zakonitosti, določenim v prvem odstavku 28. člena ustave, po katerem nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo. 

Vrhovno sodišče opozarja na nejasnost 12. člena ZNUZJV, ki tatvino stvari majhne vrednosti opredeljuje kot prekršek. Zakon se osredotoča zgolj na objektivno vrednost ukradenega predmeta, ne vzame pa v poštev storilčevega namena. Namreč, novi zakon ne upošteva, da se, če posameznik odtuji stvar nizke vrednosti, pri čemer mu je vseeno za njeno dejansko vrednost ali pa je hotel ukrasti nekaj vrednejšega, opis takšnega prekrška v celoti prekriva z opisom kaznivega dejanja tatvine po že od prej veljavnem prvem odstavku 204. člena kazenskega zakonika.

Po mnenju vrhovnega sodišča se torej isto ravnanje obravnava kot prekršek in kot kaznivo dejanje, saj »je kriminalna količina prekrška tatvine v celoti zajeta v kaznivem dejanju tatvine in obratno«.

Vinka Gorenaka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.