Trditev, da pogostejša uporaba kreme za sončenje poviša tveganje za nastanek melanoma, ne drži

Na spletnem mestu Planet lepote so 29. junija objavili prispevek z naslovom »Prelomna analiza: kreme za sončenje povečujejo tveganje za kožnega raka?«.

Sklicevali so se na »analizo Britanske biobanke (UK Biobank), ki je zajela več kot 470 tisoč udeležencev« in je po navedbah spletnega mesta razkrila skrb vzbujajočo povezavo med uporabo sončne kreme in rakom. Pri tistih, ki pogosteje uporabljajo kreme za sončenje, se dramatično poveča tveganje za nastanek melanoma ter bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma, so navedli.

Na Razkrinkavanju.si smo s sistematičnim pregledom objavljenih strokovnih člankov, ki smo jih na spletu našli z natančno določenimi ključnimi besedami in naprednimi filtri, ugotovili, da je bila klinična analiza, katere podatki se ujemajo z navedbami Planeta lepote, 1. novembra 2023 objavljena v recenzirani znanstveni reviji Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention.

Da primarno ne gre za študijo britanske Biobanke, ampak za klinično analizo, ki je bila na podlagi podatkov Biobanke objavljena v recenzirani znanstveni reviji, so v svojem članku ugotovili tudi novinarji irskega portala The Journal.

Znanstveniki so analizirali povezave med rakavimi obolenji ter genetskimi in okoljskimi dejavniki. Kot so ugotovili, so spol, barva kože (in las), način sončenja ter uporaba zaščite pred soncem najbolj povezani s tveganjem za pojav vseh štirih vrst kožnega raka, ki so jih preučevali (bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, melanom in situ, invazivni melanom).

Pojasnili so, da je ta ugotovitev skladna z rezultati starejših tovrstnih študij. Poškodba DNK zaradi izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju je glavni povzročitelj večine kožnih rakov. Ugotovili so tudi, da se tveganje za kožnega raka povečuje hkrati z naraščanjem uporabe krem za sončenje. Po mnenju avtorjev analize je tak rezultat mogoče pojasniti z dejstvom, da imajo uporabniki krem za sončenje navado, da se več izpostavljajo UV-sevanju, obenem pa je mogoče, da nanosov sončne kreme čez dan ne obnavljajo. 

 

Še ena možna razlaga paradoksne ugotovitve je, da kreme intenzivneje uporabljajo po že postavljeni diagnozi kožnega raka, so zapisali avtorji.

Opozorili so še, da »izsledki [analize] skupno kažejo, kako pomembna sta ustrezna in pogosta uporaba krem za sončenje ter zmanjšanje izpostavljenosti UV-sevanju, predvsem pri ljudeh s svetlo poltjo«. Tovrstne utemeljitve in opozorila v objavi Planeta lepote ni.

Na onkološkem inštitutu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da aktualni razpoložljivi znanstveni dokazi »ne kažejo, da bi pravilna uporaba ustrezno preverjenih in z veljavnimi predpisi skladnih krem za sončenje povečevala ogroženost za nastanek kožnega raka«.

Nastanek malignega melanoma je po njihovem strokovnem mnenju »v enaki meri povezan z več dejavniki«. Med njimi so posebej omenili genetsko dovzetnost, pri čemer so bolj ogroženi svetlopolti z veliko pigmentnimi znamenji.

Med dejavniki tveganja za pojav tovrstnega raka so navedli še okoljsko izpostavljenost – bolj ogroženi so ljudje, živeči v ekvatorialnem pasu ali na območjih z zmanjšano zaščito zaradi ozonske plasti – pa tudi tvegano vedenje oziroma pogoste sončne opekline.

Kot so poudarili, pa v raziskavah kot posredni dejavnik, ki povezuje že naštete, pogosto navajajo socialno-ekonomski status. Pri tem imajo ljudje z višjim statusom večje tveganje za nastanek melanoma, saj pogosteje privzemajo sodobne tvegane vedenjske vzorce, ki jim je skupno, da vključujejo občasno močno izpostavljenost soncu. Takšna vzorca sta denimo smučanje na visokogorskih smučiščih in daljše počitnice v bližini ekvatorja.

Verodostojnost trditve o povezavi med kremami za sončenje in povečanim tveganjem za razvoj kožnega raka so poleg irskega portala The Journal 30. junija preverili tudi na ameriškem portalu Snopes in britanskem portalu Full Fact; oba sta jo ovrgla.

»V objavi [katere verodostojnost je preverjal The Journal] so napačno interpretirali rezultate naše študije,« je za irski portal pojasnil soavtor raziskave Ivan Litvinov, profesor na medicinski fakulteti McGillove univerze v Kanadi.

»Pravilna uporaba kreme za sončenje obenem z drugimi ukrepi za zaščito pred soncem zmanjšuje tveganje za nastanek kožnega raka,« je opozoril Litvinov.

Dan pozneje je trditev preveril še oddelek za preverjanje dejstev britanske tiskovne agencije Reuters in jo označil za »zavajajočo«. 

Vsi trije portali in tiskovna agencija so, tako kot Oštro, verificirani podpisniki kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev (IFCN) oziroma člani evropske mreže za standarde preverjanja dejstev (EFCSN).

Planet lepote je med drugim še trdil, da obstajajo »bolj naravne in smiselne oblike zaščite« pred UV‑sevanjem od uporabe sončnih krem. Kot eno od alternativ so navedli uživanje močnih antioksidantov, kot sta astaksantin in betakaroten, češ da ti snovi »delujeta kot notranja krema za sončenje«. 

Prispevek vključuje tudi dve povezavi, ki bralca – ena posredno, druga neposredno – usmerjata na spletno mesto za nakup prehranskih dopolnil z omenjenima snovema, pri čemer Planet lepote prispevka ni označil kot oglas. O tovrstni sporni praksi spletnega mesta Planet lepote smo sicer poročali že februarja 2024.

Kot so opozorili na onkološkem inštitutu, »takšno prepletanje oglaševalskih vsebin in zdravstvenih informacij lahko vpliva na razumevanje javnosti ter odločitve posameznikov glede zaščite pred soncem in skrbi za svoje zdravje«.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v publikaciji o UV-sevanju in zdravju iz leta 2023 med priporočili za zaščito pred škodljivimi učinki tega sevanja navedel uporabo »kemičnih varovalnih pripravkov«, kot so kreme za zaščito pred ultravijoličnimi žarki s faktorjem 30 ali več.

Po pojasnilu NIJZ takšne pripravke »uporabljamo za zaščito delov telesa, ki jih ne moremo prekriti z oblačili ali pokrivalom«, na primer obraza in rok. Poudarili so tudi, da jih je treba pravilno uporabljati, kar pomeni: zadosten nanos, nanos pred izpostavitvijo ter vnovičen nanos vsaj vsaki dve uri oziroma po plavanju ali močnem znojenju. Kot so opozorili, pa tovrstnih pripravkov »ne uporabljamo za podaljševanje časa, preživetega na soncu«.

Drugih šest priporočil, ki jih je v publikaciji navedel NIJZ, je omejevanje izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, umik v senco, zaščita z oblačili in pokrivali, uporaba sončnih očal, vsakodnevno spremljanje UV‑indeksa ter izogibanje uporabi solarija.

Najpogostejši rak pri ljudeh

Na spletnem mestu onkološkega inštituta navajajo, da je »kožni rak najpogostejši rak pri ljudeh«.

Pregled podatkov iz registra raka o incidenci oziroma številu na novo odkritih primerov malignega melanoma je pokazal, da pojavnost tega raka strmo narašča. Leta 1961 so v Sloveniji odkrili 29 novih primerov, 61 let pozneje pa 886.

Kot so uredništvu pojasnili na onkološkem inštitutu, je leta 2024 za invazivnim melanomom zbolelo 1093 prebivalcev Slovenije. 

Porast števila primerov tega raka v zadnjih nekaj letih so pripisali predvsem večjemu številu odkritij bolezni v najzgodnejšem stadiju ter melanomov in situ. Ameriški nacionalni inštitut za raka karcinome in situ opisuje »kot skupino neobičajnih celic, ki se pojavljajo izključno na mestu, kjer so se v telesu prvotno oblikovale«. Te celice se lahko razvijejo v rakave in se posledično razširijo na bližnje zdravo tkivo.

Po pojasnilu slovenskega inštituta je večje število zgodnejših odkritij primerov posledica »tako večje ozaveščenosti ljudi glede zgodnjega odkrivanja bolezni kot izboljšanega poročanja zdravstvenih ustanov registru raka po uvedbi aktivne registracije«.

Ob tem so opozorili, da je pri primerjavi podatkov v daljših obdobjih potrebna previdnost, saj na njihovo interpretacijo vpliva več dejavnikov. Povečanje števila primerov je deloma posledica dejanskega porasta bremena bolezni, a tudi večje dostopnosti diagnostičnih naprav in postopkov ter staranja prebivalstva.

Spletno mesto Planet lepote smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.