Naslov Delovega članka o izbruhu parazitske okužbe je klik vaba
OCENA:
Spletno Delo je 16. julija objavilo članek z naslovom »Širi se izbruh parazitske okužbe, vsak enajsti pristane v bolnišnici«, ki nakazuje, da se izbruh okužb z zajedavcem ciklosporo nanaša na Slovenijo.
V nadaljevanju članka so pojasnili, da so v 34 ameriških zveznih državah od 1. maja potrdili več kot sedem tisoč primerov okužbe z omenjenim zajedavcem oziroma obstoj okužb še preverjajo.
Povzeli so poročanje CNN, da so največ primerov zaznali v zveznih državah Ohio in Michigan, v zadnji pa oblasti sumijo, da je bila vir okužbe solata oziroma druga listnata zelenjava. Konkretnega živila, pridelovalca ali dobavitelja vira okužbe tamkajšnje oblasti še niso določile.
Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je 14. julija objavil opozorilo, da so od 1. maja potrdili 1645 okužb s ciklosporo, seznanjeni pa so še z več kot 5100 primeri, ki zahtevajo nadaljnjo analizo za potrditev okužbe. Pojasnili so, da se število primerov te okužbe običajno poveča spomladi in poleti, zato obdobje od 1. maja do 31. avgusta obravnavajo kot sezono ciklosporiaze. Pretekle izbruhe so povezovali z uživanjem onesnaženega svežega sadja in zelenjave.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za Razkrinkavanje pojasnili, da v Sloveniji v zadnjem času niso zaznali povečanega števila okužb z zajedavcem ciklosporo. Kot so dodali, so take okužbe tudi sicer v Sloveniji in drugod po Evropi izjemno redke, množični izbruhi, o katerih ta čas poročajo mediji, pa so omejeni na ZDA in Kanado. Na NIJZ zato ugotavljajo, da »v Sloveniji ni razloga za preplah«.
Kot so opozorili, so v Sloveniji občasne okužbe s ciklosporo zaznali v letih 2016, 2018, 2021 in 2026. Mogoče je, da so se nekatere od teh oseb okužile v tujini, saj NIJZ za vse prijavljene primere nima podatkov o kraju okužbe. Tako menijo tudi o letošnjem primeru.
Po pojasnilih NIJZ v Sloveniji ni uvoza živil z območij, ki so zaradi izbruha ciklosporoze pod epidemiološkim nadzorom. V Sloveniji sta med črevesnimi zajedavci, ki se prenašajo s hrano ali vodo, najpogostejša Giardia lamblia in Cryptosporidium, prav tako se pojavljajo toksoplazmoza, trakuljavost in trihineloza.
Opozorili so, da se število črevesnih okužb poleti občutno poveča, a gre večinoma za virusne ali bakterijske primere, število okužb s paraziti pa je skozi vse leto »precej konstantno«. Letni čas v Sloveniji na njihov pojav nima večjega vpliva.
Kot so pojasnili na NIJZ, se paraziti lahko prenašajo z uživanjem surovega ali premalo toplotno obdelanega mesa, neoprane zelenjave in sadja ali onesnažene pitne vode. Z osnovnimi higienskimi ukrepi, kot sta ločevanje surovih živil od kuhane hrane ter temeljito pranje sadja in zelenjave pod tekočo vodo, da se odstranijo ciste in jajčeca parazitov, zmanjšamo tveganje za okužbo. Odstraniti jih je mogoče tudi »s toplotno obdelavo, zamrzovanjem živil, dimljenjem in sušenjem ter ionizirajočim sevanjem«.
Avtorico članka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Spletno Delo je 16. julija objavilo članek z naslovom »Širi se izbruh parazitske okužbe, vsak enajsti pristane v bolnišnici«.
Delo je v članku povzelo poročanje CNN o povečanem številu okužb z zajedavcem ciklosporo v ZDA, kjer so od 1. maja zaznali več kot sedem tisoč primerov okužbe ali sumov na okužbo, ki so jih takrat še preverjali. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni je 14. julija javnost obvestil, da so od 1. maja potrdili 1645 primerov okužbe, več kot 5100 pa so jih takrat še preverjali.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da niso zaznali povečanega števila okužb s ciklosporo. Te okužbe so v Sloveniji in drugod po Evropi tudi sicer zelo redke, množični izbruhi pa so omejeni na ZDA in Kanado, zato po njihovi oceni v Sloveniji ni razloga za preplah.
Občasne okužbe s ciklosporo je NIJZ zaznal v letih 2016, 2018, 2021 in 2026, pri čemer za vse primere nimajo podatka o kraju okužbe, menijo pa, da so se nekateri oboleli, tudi letošnji, okužili v tujini.
Ker naslov ne odraža vsebine članka, v katerem je sicer pojasnjeno, da se je izbruh zgodil v ZDA, pri bralcih pa lahko ustvari vtis, da se nanaša na Slovenijo, ga po metodologiji Razkrinkavanja označujemo za klik vabo.
Objava, katere naslov nima prave podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom, ki obljublja vsebino, ki je v članku dejansko ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).
