Delo manipulativno o zaščiti alpskega kozoroga v Sloveniji

Foto: Nebojša Tejić/STA

V časniku Delo so 17. januarja poročali, da so alpski kozorogi povsod drugod varovani kot največji naravni zaklad, le v Sloveniji so še vedno navadna lovna divjad, brez vsakršne zaščite. 
V članku o komercialnem lovu na alpske kozoroge so pojasnili, da je ta dovoljen v Sloveniji, Švici in Avstriji, prepovedan pa v Italiji, Franciji in Nemčiji. Istega dne je članek poobjavil tudi portal dnevnika Slovenske novice, ki ga izdaja ista medijska hiša kot Delo.
Na lovski zvezi (LZS) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da alpski kozorog v Sloveniji ne uživa posebne zaščite. Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob iz 12. novembra lani določa, da je kozoroga dovoljeno loviti od 1. avgusta do 31. decembra.
Zaradi ogroženosti alpskega kozoroga je upravljanje s to živalsko vrsto sicer »izrazito trajnostno in ohranitveno«, so pojasnili. Načrtovani odvzem, ki vključuje odstrel in vse najdene poginule živali, za katere lahko lovci dokažejo vzrok smrti, je »vedno pod prirastkom vrste ter se strukturno razlikuje od odvzema drugih vrst velike parkljaste divjadi, kot so divji prašič, navadni jelen, damjak, muflon, srnjad in gams«.
Opozorili so, da lovci praviloma ustrelijo samo starejše, dozorele kozoroge ali pa vidno bolne oziroma poškodovane. Vrsta se namreč spoprijema s težavami, kot je parjenje v sorodstvu, in boleznimi, na primer gamsjimi garjami. Poleg tega je kozorog v primerjavi z drugo divjadjo, denimo divjimi prašiči, srnjadjo in navadno jelenjadjo, številčno redkejši ter živi na omejenem območju.
Po zakonu o Triglavskem narodnem parku (TNP) se lov na alpskega kozoroga »ne izvaja v prvi varovalni coni TNP, kjer velja popolna zaščita živalskih in rastlinskih vrst«. Prva varovalna cona oziroma varstveno območje je po tem zakonu osrednje območje parka, namenjeno varovanju ter ohranjanju naravnih vrednot, divjine, živalskih in rastlinskih vrst, njihovega okolja, naravnega razvoja ekosistemov in procesov brez posegov človeka.
Lovci odstrel kozoroga po pojasnilu LZS izvajajo le v triglavskem in gorenjskem lovsko-upravljavskem območju po načrtih, ki jih pripravi zavod za gozdove. Po njihovi oceni se za odstrel sicer zanimajo tudi domači in tuji lovski gosti, ki so zanj pripravljeni plačati.
Tudi na zavodu za gozdove so pojasnili, da ta divjad po evropski zakonodaji uživa določeno stopnjo varstva, ki so jo dolžni spoštovati. Vrsto morajo spremljati in ohranjati njeno ugodno stanje: »Pri vseh vrstah divjadi, kakršna je kozorog, imamo kot glavni cilj zastavljeno ohranjanje vitalnih populacij.« 
Na ravni Evropske unije pravila o ravnanju z živalmi, kot je kozorog, določata denimo bernska konvencija in evropska direktiva o habitatih. Prva ureja ukrepe za »ohranitev prostoživečega rastlinstva, živalstva in naravnih življenjskih prostorov s posebno pozornostjo do ogroženih in občutljivih vrst«, med drugim tudi alpskega kozoroga.
Omenjena direktiva določa vzpostavitev usklajenega ekološkega območja Natura 2000 za zagotavljanje biotske raznovrstnosti. Pri tem državam EU nalaga vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Alpski kozorog po tej direktivi sodi med »živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, pri katerih za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja«.
Hubert Potočnik s katedre za ekologijo in varstvo okolja na oddelku za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da v Sloveniji sprememba statusa alpskega kozoroga v popolnoma zaščiteno vrsto »sama po sebi ni potrebna«.
Potočnik, sicer tudi podpredsednik strokovno-znanstvenega sveta LZS, meni, da potrebujemo predvsem varstvene ukrepe, vključno z morebitnimi dodatnimi omejitvami poseganja v populacijo te živali, s katerimi se bo njeno varstveno stanje izboljšalo.
Po njegovem mnenju so za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, med njimi uradno prepoznana domorodnost kozoroga v Sloveniji, ki bi v območjih Nature 2000 omogočala izvajanje vseh ohranitvenih ukrepov in njeno aktivno čezmejno upravljanje, ter okrepitev genetske spremenljivosti.
Med potrebnimi ukrepi je navedel tudi zmanjšanje vplivov, ki so posledica človekove dejavnosti, na območju primernega življenjskega prostora te živali ter okrepitev sistematičnih raziskav kozoroga v Sloveniji. Te bi pomagale bolje razumeti potrebe in značilnosti vrste, posledično pa sprejemanje ustreznih varstvenih ukrepov.
Na Razkrinkavanju.si smo za pojasnila o lovu na alpskega kozoroga vprašali tudi institucije, pristojne za področje lovstva, v Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici in Liechtensteinu, torej državah, kjer po podatkih Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) alpski kozorog živi.

[Alpski kozorog] Velja za pomembno vrsto, vendar ne za ꞌnaravni zakladꞌ.

Sodeč po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN, ki kaže stanje ogroženosti alpskega kozoroga na dan 3. januarja 2023, je bil tedaj popolno zaščiten v Italiji in Franciji, kar pomeni, da ga je bilo povsem prepovedano loviti. Zakoniti lov pa je bil v državah, ki ga dopuščajo, denimo v Sloveniji, Avstriji in Švici, »dobro urejen in ni ogrožal vrste«, je ocenila IUCN.

Na švicarskem zveznem uradu za okolje so potrdili, da je alpski kozorog tam zaščitena vrsta. Čeprav ga je zato prepovedano redno loviti, pa je populacija v Švici tako velika, da morajo delno uravnavati številčnost skupin teh živali. 

Tamkajšnja zvezna zakonodaja komercialnega lova sicer izrecno ne prepoveduje, kantoni pa lahko samostojno oblikujejo regulativne ukrepe, ki jih nato odobri pristojni zvezni urad. 

Na nemški lovski zvezi so pojasnili, da alpski kozorog v Nemčiji nima lovne sezone, saj ga vse leto ščitijo lovski zakoni. Vsakršen lov na to divjad je prepovedan: »Velja za pomembno vrsto, vendar ne za ꞌnaravni zakladꞌ.«

Odgovore francoskih, avstrijskih, italijanskih in liechtensteinskih pristojnih organov bomo objavili, ko jih prejmemo.

Avtorico članka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.