Trditev o naraščanju števila kaznivih dejanj v občinah, kjer živijo Romi, neutemeljena

Portal 24ur.com je 7. oktobra poročal, da so na sestanku županov jugovzhodne Slovenije in Posavja s tremi ministri župani opozorili, da »kazniva dejanja v občinah, kjer živijo Romi, po nekaj mesecih zatišja znova naraščajo«. O tem je isti dan poročal tudi portal MMC.

Na sestanku, ki je bil 7. oktobra v Novem mestu, se je zbralo 12 županov jugovzhodne Slovenije in Posavja ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič ter minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz.

Zakon o lokalni samoupravi avtohtono romsko skupnost v jugovzhodni Sloveniji in Posavju opredeljuje v občinah Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Semič, Šentjernej in Trebnje. Romi sicer prebivajo tudi v nekaterih drugih občinah v tej regiji, na primer v Ribnici, Brežicah in Škocjanu, ki pa jih omenjeni zakon ne imenuje. 

Uredništvo Razkrinkavanja se je za aktualne podatke o kaznivih dejanjih v občinah jugovzhodne Slovenije in Posavja obrnilo na novomeško in ljubljansko policijsko upravo. Pod prvo spadajo občine z romskim prebivalstvom Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje, pod drugo pa Kočevje, Ribnica in Grosuplje. Podatki zajemajo vsa obravnavana kazniva dejanja na teh območjih, storjena od lanskega novembra, ko je začel veljati zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), s katerim so bili uvedeni posebni ukrepi, uperjeni zlasti zoper Rome, do oktobra letos. 

Na novomeški policijski upravi so v tem obdobju evidentirali 3064 kaznivih dejanj. Na mesečni ravni jih je bilo največ zabeleženih januarja letos, in sicer 419, decembra lani (394) in marca letos (323). 

Največ kaznivih dejanj so obravnavali v mestni občini Novo mesto (1253), pri čemer jih je bilo tam največ storjenih januarja letos (234), decembra lani (182) in septembra letos (129). V občini Brežice so v istem obdobju obravnavali 517 kaznivih dejanj, v Krškem pa 472. 

Med vsemi občinami, za katere je pristojna novomeška policijska uprava, je število kaznivih dejanj v zadnjih mesecih opazneje naraščalo le v Novem mestu in Metliki, kjer pa ni doseglo števila iz decembra 2025, ter v Krškem, kjer so jih septembra letos obravnavali več kot decembra lani.

Kot so še poudarili na PU Novo mesto, je po začetku leta 2026 skupno število kaznivih dejanj nihalo, pri čemer je od marca zaznaven splošen trend upadanja. Nihanja brez večjega trenda naraščanja ali padanja so se kazala v občinah Črnomelj, Semič, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Brežice.

V Kočevju, Ribnici in Grosupljem, za katere je pristojna ljubljanska policijska uprava, so največ kaznivih dejanj obravnavali decembra 2025, ko jih je bilo 150, medtem ko je bilo mesečno število najnižje novembra lani (36 primerov) in avgusta letos (57 primerov). V skupnem seštevku je število kaznivih dejanj v zadnjih mesecih ostalo na primerljivi ravni, obenem pa je v primerjavi s koncem preteklega leta manjše. 

V občini Grosuplje so v zadnjih mesecih sicer zaznali nihanje števila kaznivih dejanj: z julijskih 44 je to avgusta padlo na 24, septembra pa naraslo na 35 dejanj. V Kočevju je bil trend malenkost obrnjen. Po poletnem zatišju (julija 27, avgusta 25) so septembra zaznali rahel dvig na 33 kaznivih dejanj. Obe občini sicer beležita občutno manj kaznivih dejanj kot decembra lani. V Ribnici so julija obravnavali 22 kaznivih dejanj, tri več kot decembra lani. Vendar nato sledi padec, saj je bilo avgusta obravnavanih osem, septembra pa 14 kaznivih dejanj. 

Na PU Ljubljana so dodali, da na območjih z večjim varnostnim tveganjem zagotavljajo okrepljeno navzočnost različnih policijskih enot, ki jih na podlagi analiz kaznivih dejanj usmerjajo na območja z večjo kriminaliteto. 

Prekvalifikacija iz kaznivega dejanja v prekršek

S sprejetjem ZNUZJV, t. i. Šutarjevega zakona, je prejšnja vlada tatvino manjše vrednosti in poškodovanje tuje stvari manjše vrednosti prekvalificirala iz kaznivega dejanja v prekršek. O prekvalifikaciji tatvin smo na Razkrinkavanju.si pisali že julija. Kot je takrat pojasnil Marko Balažic, raziskovalec na inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, se je prejšnja vlada za to potezo odločila, da bi se postopki poenostavili in pospešili, s tem pa bi se povečala učinkovitost obravnave bagatelne kriminalitete. 

Kot so v svojem odgovoru razložili na PU Novo mesto, je bil opazen porast števila prekrškov med novembrom in decembrom lani, ko se je to povečalo z osem na 106 prekrškov.

Po podatkih novomeške policijske uprave je v zadnjih mesecih število prekrškov naraščalo zgolj v občini Brežice. V mestni občini Novo mesto je po vrhuncu konec februarja upadlo, septembra so obravnavali le dva. V Krškem je število prekrškov doseglo vrh spomladi (14 v marcu, 12 v aprilu), potem je padalo, septembra pa niso zabeležili nobenega. V drugih občinah je število prekrškov nihalo. 

V občinah, ki spadajo pod ljubljansko policijsko upravo, je slika podobna. Največ prekrškov so v teh občinah zaznali marca letos.

V Kočevju so aprila letos obravnavali 20 prekrškov, odtlej pa njihovo število pada. Septembra so tako zabeležili le dva. Tudi v Ribnici so številke majhne. Največ prekrškov so obravnavali decembra lani in marca letos, in sicer šest oziroma tri. Med aprilom in septembrom pa so zabeležili le tri prekrške. V Grosupljem so največ prekrškov zaznali marca letos, ko jih je bilo 23. Sledil je padec in nato rahlo nihanje. V avgustu in septembru so obravnavali po tri prekrške. 

Z vprašanji o številu kaznivih dejanj smo se obrnili na občine, v katerih po podatkih policijskih uprav zadnje mesece ni zaznati trenda naraščanja.

Župan občine Šentjernej Jože Simončič je pojasnil, da se je po uveljavitvi ZNUZJV, t. i. Šutarjevega zakona, konec novembra 2025 število evidentiranih kaznivih dejanj zmanjšalo. Razloga za to sta bila poostren policijski nadzor ter sprememba klasifikacije tatvine in poškodovanja tuje stvari, ki se po novem obravnavata kot prekršek. Z zmanjševanjem prisotnosti policije se je po njegovi oceni število kaznivih dejanj spet začelo povečevati, četudi priznava, da po posameznih mesecih precej niha. Ob tem je poudaril, da po oceni županov skupno število kaznivih dejanj ter tatvin in poškodovanj tuje stvari konec leta 2026 presega raven s konca leta 2025.

Z ribniške občine so poslali podatke o kaznivih dejanjih, zajete v analizi varnostnih razmer za leto 2025, ki jih je občina prejela od tamkajšnje policijske postaje. Iz nje izhaja, da je število obravnavanih kaznivih dejanj splošne kriminalitete v Ribnici v zadnjih letih naraščalo, mesečna raven, ki bi se nanašala tudi na letošnje leto, pa iz te analize ni razvidna. 

Župan občine Kočevje Gregor Košir je v odzivu opozoril, da uradna statistika kaznivih dejanj in prekrškov ne odraža dejanskega stanja na terenu, saj da občani manjših kraj, vlomov, vandalizma in ustrahovanja zaradi nezaupanja v učinkovitost sistema pogosto ne prijavljajo. Poudaril je, da so se ob okrepljenem nadzoru, izvršbah in zaplembah vozil razmere začasno umirile, po prenehanju teh ukrepov pa so se težave znova pojavile. Po njegovem mnenju statistika policijskih uprav »ne igra nobene vloge za občanke in občane«.

Na trebanjski občini so odgovorili, da izjave o naraščanju števila kaznivih dejanj ne morejo komentirati, saj, kot so zapisali, navedene izjave ni podala občina Trebnje. Z občine Grosuplje so sporočili, da statističnih podatkov policijske uprave ne morejo komentirati.

Občine Brežice, Črnomelj, Semič in Škocjan na novinarska vprašanja do zaključka priprave prispevka niso odgovorile. Njihove odzive bomo objavili, ko jih prejmemo.