OZN večkrat javno opozoril na dogajanje v Nigeriji
OCENA:
Uporabnik družbenega omrežja X je 3. maja delil slovenski prevod izvirne objave drugega uporabnika, ki se predstavlja kot 30-letni argentinski Jud, prebivalec Izraela, podpornik svoje države in Zahoda ter nasprotnik Hamasa in islamske invazije.
V objavi je med drugim trdil, da so »islamisti v Nigeriji umorili 52 tisoč kristjanov«, o čemer naj Združeni narodi (ZN) po njegovih besedah ne bi poročali.
Konflikt na območju Čadskega jezera spremlja Conflict Barometer. Gre za letno poročilo o spopadih po svetu, ki ga pripravlja heidelberški inštitut za raziskovanje mednarodnih konfliktov (HIIK).
Conflict Barometer spor med islamistično sekto Boko Haram in vlado v severni Nigeriji spremlja od leta 2009. Takrat so med nasprotujočima si stranema izbruhnili večji nemiri. Ti so se vneli, ker je sekta nasprotovala prozahodnemu izobraževanju, nigerijski vladi pa očitala širjenje zahodnjaških vrednot in zanemarjanje islamskih načel v skladu s šeriatskim pravom. Poročilo Conflict Barometra za leto 2011 kaže, da se je konflikt tedaj že sprevrgel v vojno.
Po poročilu za leto 2014 je Boko Haram svoje nasilno delovanje, med drugim izvajanje samomorilskih napadov, ugrabitev in ropanja vasi, razširil tudi na druge države ob jezeru. Tega leta je v vojno z islamistično sekto vstopila tudi kamerunska vlada, leto pozneje pa še vladi Čada in Nigra.
Generalni sekretarji Združenih narodov in njihovi predstavniki so v zadnjem desetletju večkrat javno obsodili napade Boko Harama in drugih oboroženih skupin v Nigeriji. Nekdanji generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je že leta 2014 v izjavi za javnost obsodil »nenehne grozovite napade Boko Harama na civiliste v severovzhodni Nigeriji«, pri čemer je posebej opozoril na ugrabitev več kot dvesto šolark v okrožju Chiboku ter izrazil solidarnost z žrtvami nasilja.
Leto pozneje je komentiral napade v širši regiji, vključno »z namernim napadanjem kristjanov in muslimanov med molitvijo v muslimanskem svetem mesecu ramazanu v severovzhodnih nigerijskih zveznih državah Borno in Yobe«. Konflikt se je razširil tudi na območje Kameruna, Čada in Nigra.
Varnostni svet ZN je Boko Haram leta 2014 prek odbora za sankcije zoper Al Kaido uvrstil na seznam sankcioniranih organizacij. Tako so skupino doletele mednarodne finančne sankcije, embargo na orožje ter prepoved finančne in materialne podpore članic ZN.
Združeni narodi so Boko Haram opredelili kot oboroženo skrajno skupino, ki je bila leta 2002 ustanovljena z namenom vzpostavitve islamske države, po letu 2009 pa je prešla v nasilno uporniško delovanje s terorističnimi metodami.
Po podatkih, dostopnih v medijskem središču ZN, so predstavniki mednarodne organizacije razmere v Nigeriji, vključno z nasiljem, humanitarno krizo, razseljevanjem prebivalstva in delovanjem oboroženih skupin, zgolj lani na dnevnih tiskovnih konferencah in v izjavah za javnost obravnavali kar trinajstkrat.
ZN so januarja letos v poročilu o Nigeriji opozorili, da je tamkajšnje nasilje dolgotrajna in večplastna kriza, ki je ni mogoče omejiti na en verski konflikt. Kot so pojasnili, se nasilje v državi širi na več območij ter vključuje islamistične uporniške skupine, kriminalne milice in lokalne oborožene spopade, pri čemer so žrtve tako kristjani kot muslimani. Po njihovih navedbah so napadi pogosto usmerjeni proti civilistom v cerkvah in mošejah.
Uporabniku smo prošnjo za odziv poslali na omrežje X. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Uporabnik družbenega omrežja X je v objavi 3. maja trdil, da Združeni narodi o pobojih kristjanov v Nigeriji niso poročali.
Conflict Barometer, letno poročilo nemškega inštituta HIIK, konflikt med islamistično sekto Boko Haram in nigerijsko vlado spremlja od leta 2009. Inštitut poroča, da se je nasilje v naslednjih letih razširilo tudi v sosednje države.
Na Razkrinkavanju.si smo s pregledom poročil ter sporočil in izjav za javnost ZN ugotovili, da je mednarodna organizacija v zadnjem desetletju večkrat javno obsodila napade Boko Harama in drugih oboroženih skupin v Nigeriji. Prav tako so ZN redno obravnavali tamkajšnje varnostne in humanitarne razmere.
Njihovi predstavniki so v svojih izjavah in poročilih opozorili na ugrabitve civilistov, tako muslimanov kot kristjanov, napade na šole in druge objekte ter širše posledice nasilja za tamkajšnje prebivalstvo, vključno z razseljevanjem in humanitarno krizo.
Varnostni svet ZN je Boko Haram leta 2015 v okviru prizadevanj za boj proti Al Kaidi uvrstil tudi na seznam sankcioniranih organizacij, s čimer je skupina postala predmet mednarodnih sankcij.
Trditev, da se ZN niso izrekli o dogajanju v Nigeriji, ki vključuje tudi poboje tamkajšnjega krščanskega prebivalstva, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
