Trditev o načinu pridobitve 30 Sajovčevih nepremičnin neutemeljena

Patricija Gorenc, kandidatka za poslanko SDS na državnozborskih volitvah leta 2022, je 5. maja na facebooku delila zaslonski posnetek objave drugega uporabnika o nepremičninah ministra za obrambo v odhajanju Boruta Sajovca.

Uporabnik je trdil, da je Sajovic 30 nepremičnin pridobil tako, da je oskrbovancem tržiškega doma starejših občanov (DSO) poklanjal rože in darila, da bi ti svoje premoženje prepisali nanj. Po njegovih besedah naj bi imel Sajovic kot takratni tržiški župan podatke o tem, kateri oskrbovanci so samski in brez potomcev, a imajo premoženje.

Borut Sajovic je bil župan občine Tržič med letoma 2006 in 2022. Maja 2022 je bil izvoljen za poslanca stranke Gibanje Svoboda, oktobra 2024 pa je postal obrambni minister.

Na Oštru podatke o premoženju političnih funkcionarjev in njihovih ožjih družinskih članov, ki temeljijo na javno dostopnih evidencah, predstavljamo v Detektorju premoženja. Podatke o Sajovčevem premoženju smo prvič objavili septembra 2024 in zadnjič posodobili junija lani. 

Maja letos so bile vse nepremičnine, ki smo jih doslej identificirali na Oštru, še vedno v njegovi lasti oziroma v lasti njegovih ožjih družinskih članov. Sajovic je solastnik stanovanja, preostalih 30 nepremičnin pa je v lasti njegovih družinskih članov – žene, hčere in sina.

Hči je lastnica stanovanja in treh parcel. Sodeč po zemljiški knjigi je stanovanje pridobila na podlagi pogodbe o preužitku leta 2024. Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige kaže, da je stanovanje tedanje gradbeno‑industrijsko podjetje Vegrad leta 2007 prodalo Veterinarski praksi Tenetiše, ta ga je nato devet let pozneje prodala Borutu Sajovcu. 

Po evidenci geodetske uprave vse tri parcele v lasti Sajovčeve hčere ležijo v občini Tržič. Zgodovinski zemljiški podatki kažejo, da je bil Sajovic kot lastnik parcel nazadnje vpisan januarja 2022, dva meseca pozneje pa jih je z izročilno pogodbo prenesel na hčer.

Funkcionarjev sin ima v lasti 13 parcel, vse v občini Tržič. Sajovic jih je na sina z različnimi vrstami pogodb, denimo izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku, prepisal v obdobju 2022–2024.

Zgodovinski podatki prav tako kažejo, da je Sajovic pet izmed 13 parcel, ki jih je prepisal na sina, podedoval. Dve je kupil leta 2001, lastnik tretje nepodedovane parcele pa je postal leta 2014.

Sodeč po zemljiškoknjižnih izpisih je zadnjo omenjeno parcelo pridobil od moškega iz naselja v občini Radovljica, pri čemer je takrat prišlo do vknjižbe lastninske pravice ali prenosa stavbne pravice pri eni nepremičnini. Parcela je bila sprva del večje parcele, ki se je pozneje na podlagi vpisa poočitve razdelila na tri dele. Po dostopnih podatkih ni mogoče sklepati, ali je Sajovic parcelo pridobil na drug način. 

Po stvarnopravnem zakoniku (SPZ) se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo »izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo«. Izjava mora biti overjena.

Po zemljiški knjigi je Sajovic februarja 2024 na sina prepisal pet parcel. Tri od teh je s kupoprodajno pogodbo pridobil leta 1998, preostali dve pa je aprila 2014 pridobil od osebe iz občine Radovljica. Po podatkih zemljiške knjige je bila tedaj vknjižena lastninska pravica pri več nepremičninah, ni pa mogoče razbrati, ali na podlagi dedovanja, izročilne pogodbe ali komasacije, torej združitve parcel in njihove vnovične razdelitve.

Boruta Sajovca smo prek službe za odnose z javnostmi Gibanja Svoboda vprašali, na podlagi katere pogodbe oziroma postopka je pridobil lastninsko pravico na parcelah, za katere to iz zemljiške knjige ni razvidno.

Sajovic je zanikal informacije iz objave na facebooku: »Majska informacija, ki se vedno pojavlja ob prelomnih političnih trenutkih, je lažna in povsem izmišljena, kar je tudi preverljivo.« Pojasnil je, da je parcelo, ki jo je leta 2014 pridobil od moškega iz občine Radovljica, kupil. Drugi dve, prav tako pridobljeni 2014., a od drugega moškega iz radovljiške občine, pa je dobil na podlagi menjalne pogodbe. Gozdno zemljišče je zamenjal za kmetijskega, drugo gozdno zemljišče pa je zamenjal za stavbnega. »Posel je bil sklenjen z namenom zaokroževanja posesti kmetij.«

Po njegovem védenju niti eden od teh posameznikov ni (bil) oskrbovanec DSO Petra Uzarja.

Funkcionarjeva žena je lastnica dveh stanovanj in 10 parcel v občini Tržič ter stanovanja na Hrvaškem. Stanovanji je kupila leta 2007, prej pa sta bili v lasti podjetja iz Kranja, ki je šlo v stečaj.

Po podatkih zemljiške knjige je eno parcelo 2015. kupila od osebe iz Ljubljane, drugo pa od osebe iz občine Tržič. Devet mesecev pred tem je od iste osebe kupila še eno parcelo, ki se je na podlagi vpisa poočitve pozneje razdelila na osem parcel.

Poočitev je po zakonu o zemljiški knjigi pomožni vpis, s katerim se v zemljiško knjigo prenese sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine, spremenjenega v katastru. Poočitev predstavlja tudi vpise, povezane z združitvijo ali delitvijo nepremičnin v katastru, če te ne vplivajo na širši pravni položaj nepremičnine.

Prav tako se s tem postopkom vpiše sprememba podatkov o imetniku pravice na nepremičnini, kadar je treba zemljiškoknjižno stanje uskladiti s podatki iz centralnega registra prebivalstva ali poslovnega registra. 

Domen Rakovec, aktualni direktor Doma Petra Uzarja Tržič, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da Sajovic v času njegovega mandata ni nosil rož in daril oskrbovancem doma, da bi jih prepričal, da svoje premoženje prepišejo nanj: »Nasprotno, njegov odnos je bil vedno korekten.« Dogajanja v mandatih predhodnikov ni komentiral.

Patricijo Gorenc smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njen odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.