Avtogrob: Kar sedem neprijavljenih avtomobilskih odpadov v bližini rek in kopališč
Na interaktivni zemljevid projekta Avtogrob smo dodali še 16 neprijavljenih odlagališč avtomobilov. Kar trije s skupno več kot 85 vozili so v Kranju v neposredni bližini Save, manj kot kilometer od Save in priljubljenega kopališča Šobčev bajer pa leži še en odpad, na katerem je aprila gorelo. V Dekanih smo tik nad Rižano odkrili večji neprijavljen odpad, pod katerim poteka vodovod. Po prejemu naših vprašanj so pristojne inšpekcije v nekaterih primerih sprožile postopke.
V industrijski coni v Lescah, ob kateri še posebej v turistično obremenjenih dneh stoji kolona vozil proti Bledu in Bohinju, so bili aprila gasilci poklicani na požarno intervencijo. Glede na prijavo je gorelo na območju ene od delavnic na Alpski cesti 43, kjer je sodeč po zgodovinskih satelitskih posnetkih že deset let veliko odlagališče izrabljenih avtomobilov. Ti so last lokalnega samostojnega podjetnika Grege Mezeta, ustanovitelja podjetja Avto vleka Mega.
Avtomobilski odpadki ležijo manj kot kilometer od priljubljenih kopališč v kampu Šobec in na Savi Dolinki, ki pritegneta veliko obiskovalcev. Kot smo že poročali v projektu Avtogrob, v katerem popisujemo neprijavljena avtomobilska odlagališča, izrabljeni avtomobili, odloženi v bližini vodnih virov, predstavljajo veliko nevarnost za zdravje ljudi in vodnih organizmov, že en sam liter odpadnega motornega olja pa lahko onesnaži milijon litrov vode.
Da je na območju odlagališča v Lescah gorelo, sta novinarje Oštra ločeno obvestila domačina, ki sta želela ostati anonimna, njuni imeni pa hranimo v uredništvu. Gasilci PGD Lesce in PGD Hlebce so za Oštro potrdili, da so bili 16. aprila zvečer klicani na intervencijo zaradi ognja na Alpski 43. Enak klic so prejeli tudi radovljiški policisti. Ob prihodu intervencijskih ekip je sicer ogenj že ugasnil. Škode ni bilo, policija pa je zabeležila, da »je moški pred enim izmed objektov kuril odpadni papir in ogenj že sam pogasil«. Identitete moškega nam niso razkrili.
Pojasnilo PGD Hlebce
Gasilci iz PGD Hlebce so za Oštro pojasnili, da lahko neustrezno ravnanje pri razstavljanju vozil predstavlja povečano tveganje za okolje in zdravje ljudi. V vozilih so namreč različne gorljive snovi, kot so gorivo, olje, plastika, guma in drugi materiali, ki lahko ob gorenju sproščajo za zdravje in okolje škodljive pline ter delce. »Naše društvo ni pristojno za nadzor ravnanja z odpadki ali izvajanje okoljskega nadzora,« so dodali.
Na travniku zbira dele bolh in yugov
Gasilci iz Hlebc pa imajo še več odpadnih avtomobilov dobesedno čez cesto. Ob hiši, ki stoji nasproti gasilskega doma, smo jih ob našem avgustovskem obisku našteli najmanj 17, na bližnjem travniku, manj kot 100 metrov stran, pa so ležali še kupi avtomobilskih delov. Domačin, ki je želel ostati anonimen, je za Oštro povedal, da je odpad tam, »že odkar pomni«, in da domačine »seveda moti«.
Lastnik bližnjega travnika, na katerem so bili ob našem obisku avtomobilski deli, je Grega Meze, ustanovitelj podjetja Avto vleka Mega, ki ima delavnico na Alpski cesti 43 v Lescah. Meze ni lastnik ‘onesnažene’ hiše v Hlebcah, je pa lastnik hiše v neposredni bližini, pred katero ima parkirane tovornjake za avtovleko z napisom svojega podjetja. Na platformi Avto.net po delih prodaja vsaj en avto, fotografiran prav tam.
V odgovorih za Oštro je Meze poudaril, da z vozili okrog hiše nasproti gasilskega doma nima nič in da jih tam zbira nekdo drug. Potrdil pa je, da sam nekatere dele vozil shranjuje na zemljišču na bližnjem travniku. Avtodeli so po njegovih besedah povezani z njegovo dejavnostjo obnavljanja in shranjevanja delov starih vozil, kot so fičo, bolha in yugo.
»Zavedam se, da je lahko na prvi pogled zaradi večjega števila vozil, delov in drugega materiala videti drugače, vendar gre pri meni predvsem za stvari, povezane z dejavnostjo, obnovo vozil in družinsko uporabo zemljišča,« je dodal.
Prav tako je potrdil, da so njegova vozila na naslovu Alpska cesta 43 v industrijski coni Lesce. Dejal je, da ima tam parkirane tovornjake za avtovleko in vozila za prodajo, da pa se v tamkajšnji delavnici ne ukvarja z razgrajevanjem ali sistematičnim razstavljanjem vozil.
Podjetje Avto vleka Mega je bilo v poslovni register vpisano leta 2016, istega leta, ko so se sodeč po satelitskih posnetkih avtomobili začeli kopičiti okrog delavnice. Novinarji Oštra smo tam avgusta našteli več kot 30 izrabljenih vozil, iz zračnega posnetka pa je mogoče razbrati, da jih je bilo za ograjo delavnice več tudi delno razstavljenih.
Za stara vozila, pnevmatike in druge odpadke, ki smo jih ob našem terenskem obisku avgusta letos videli ob cesti, ki vodi mimo delavnice, je Meze dejal, da niso njegova. Vsaj dve objavi na facebooku nakazujeta drugače, saj v njih po delih ponuja prav avtomobile, parkirane ob delavnici.
Od aprila 2016 je Meze kot prodajalec registriran na prodajni platformi Avto.net, kjer je septembra letos prodajal kar 151 avtomobilov po delih, med drugim motorje in luči, ki so nevarni za okolje. Glavna dejavnost njegovega podjetja je avtovleka, a se sodeč po opisu storitev na Googlu Mezetovo podjetje ukvarja tudi z odkupom poškodovanih in okvarjenih vozil, »razgradnjo in brezplačnim odvozom vozil v razgradnjo«.
Za zbiranje in razstavljanje izrabljenih vozil je potrebno okoljevarstveno dovoljenje. Pogoj zanj je zagotavljanje okoljskih in zdravstvenih standardov, pa tudi zagotavljanje, da se reciklira ali ponovno uporabi vsaj 95 odstotkov teže odpadnega vozila. Avto vleka Mega takšnega dovoljenja nima.
Meze je potrdil, da se poleg avtovleke ukvarja z odkupom in prodajo vozil – tudi pokvarjenih in poškodovanih. Pojasnil je, da ne ponuja razgradnje, pač pa za izrabljena vozila opravlja odvoz v razgradnjo pri registriranih poslovalnicah. »Če je vozilo še uporabno, ga lahko prodamo naprej, tudi na tuje trge, na primer v Bolgarijo, Romunijo, Srbijo in druge države.«
Dodal je, da izrabljena vozila, ki niso več primerna za uporabo na cesti, proda za rezervne dele, pri čemer naj bi kupec vozilo prevzel in ga uporabil za dele »oziroma z njim razpolagal v skladu s predpisi«.
Na vprašanje, zakaj ni pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za zbiranje in razstavljanje izrabljenih vozil, je Meze odgovoril, da bo posebno dovoljenje uredil, če se bo pri kateri od njegovih dejavnosti izkazalo, da ga potrebuje. »Moj namen je, da svoje dejavnosti opravljam skladno z veljavnimi predpisi.«
Na vprašanja o aprilski intervenciji gasilcev in policije na območju blizu njegove delavnice je odvrnil, da je zanjo izvedel na facebooku. Ker je več nepovezanih domačinov, katerih imena hranimo v uredništvu, novinarjem Oštra povedalo, da naj bi ogenj nastal zaradi sežiganja avtomobilskih kablov, smo Mezeta vprašali tudi o tem, a je zatrdil, da o sežiganju kablov ne ve ničesar. V času večerne intervencije ga ni bilo v delavnici, saj običajno dela do 17. ure, je dejal.
V Kranju najmanj tri odlagališča ob Savi
Slabih 25 kilometrov od Lesc vzdolž Save smo odkrili še tri neprijavljena odlagališča avtomobilov – v neposredni bližini reke, ki je za prebivalce Sorškega polja pomemben posredni vir pitne vode, saj skupaj s padavinami pronica v podtalnico. Dve od treh odlagališč sta po oceni indeksa okoljske nevarnosti, ki so jo po skupni metodologiji za Oštro izračunali Ekologi brez meja, izjemno škodljivi.
Na njih je skupno več kot 75 odpadnih avtomobilov in deset avtobusov. Dve od njih ležita na Savski cesti v Kranju, na obrobju velike industrijske cone, v kateri delujejo različna obrtna podjetja. Od Save sta oddaljeni manj kot 50 metrov. V naselju Drulovka, manj kot 350 metrov od reke, pa je še eno neprijavljeno odlagališče z dvajsetimi avtomobili.
Na republiški direkciji za vode so opozorili, da »ima neustrezno urejena hramba odsluženih vozil ob vodotokih zaradi potencialnih razlitij lahko škodljiv vpliv na vode«. Podali so prijavo na inšpekcijo za okolje. Čeprav so odgovorni za vzdrževanje priobalnih zemljišč Save, so za odlagališče izvedeli šele na podlagi Oštrove poizvedbe. Potrdili so našo ugotovitev, da del parcel, na katerih je eno izmed odlagališč, leži v 15-metrskem pasu priobalnega zemljišča Save.
»Gre za nedovoljeno uporabo našega zemljišča,« so sporočili s stanovanjskega sklada, ki je lastnik parcele, na kateri je eno izmed odlagališč v industrijski coni. Z odlagališčem so bili seznanjeni že pred našo poizvedbo in pojasnili so, da zbirajo informacije o izvoru vozil. V telefonskem pogovoru so nam še pojasnili, da naj bi konec tega leta na območju industrijske cone začeli graditi stanovanjski kompleks in so tudi zato že začeli reševati problem nelegalnega odlagališča.
Preostale parcele, na katerih leži odlagališče, so v lasti podjetja Ineks. Njegov lastnik Drago Šubic je za Oštro pojasnil, da izvora odpadnih vozil ne pozna, saj ima Ineks na svojih zemljiščih več najemnikov. Zatrdil je, da imajo z odlagališčem že dolgotrajen problem, ki ga poskušajo sproti reševati, med drugim tako, da na vozila lepijo pozive, da jih je treba odstraniti, ter kličejo vlečno službo.
Vipavski vinarski raj za turiste, okoljski problem za domačine
Slap pri Vipavi, znan po bogati vinski tradiciji, poleti privablja turiste, jeseni trgače grozdja. Toda le nekaj deset metrov od vinogradov in vinskih kleti se skrivajo odlagališča izrabljenih avtomobilov, na katera nas je opozorila naša bralka. Avgusta smo ob terenskem obisku v tej idilični vasici odkrili kar štiri manjša odlagališča.
Prvo, ki leži neposredno ob vinogradih vinske kleti Žorž in na katerem je bilo ob našem obisku okrog 20 avtomobilov, smo v Oštrovem ocenjevanju nevarnosti za okolje skupaj z Ekologi brez meja opredelili kot izjemno škodljivo. Drugo odlagališče z nekaj izrabljenimi avtomobili ter kupi pnevmatik in platišč je oddaljeno nekaj deset metrov od penziona Na hribu. Ne eno ne drugo odlagališče sicer nista v lasti turističnih obratov, ob katerih ležita.
Vhod v vinsko klet in pogled na izrabljena vozila ob vinogradih za njo.
Na republiškem inšpektoratu za okolje so leta 2023 že vodili postopek v zvezi z odlagališčem pnevmatik nasproti penziona Na hribu. Tam po naših ugotovitvah deluje avtovleka Sunčk samostojnega podjetnika Klemna Korena, ki se na naša vprašanja ni odzval, čeprav je to sprva obljubil. Inšpektorat je 2023. odredil odstranitev tamkajšnjih odpadkov.
Letos je inšpektorat za okolje po prejemu novinarskih vprašanj sprožil dva nova postopka v zvezi z odlagališčema, katerih lastnik je Koren, ki še potekata. Obenem jih je Oštro seznanil s še štirimi odlagališči v Vipavi in Ajdovščini, od katerih je eno v Korenovi lasti.
Višji občinski redar na pristojni medobčinski upravi Alen Maligoj je pojasnil, da se na redarstvu zavedajo, da so odlagališča izrabljenih vozil slaba podoba za Vipavsko dolino.
Prav zato je občina Vipava že leta 2017 sprejela odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili, na podlagi katerega vsako leto odstranijo z javnih površin okrog 25 zapuščenih vozil. Na zasebna zemljišča pa medobčinska inšpekcija ne more posegati, je pojasnil. Seznanjeni so z naštetimi nedovoljenimi odlagališči, vendar so – vsaj z vidika inšpekcije – zanje odgovorni lastniki zemljišč.
Odlagališče v Dekanih ob reki Rižani in nad vodovodom
Eno večjih odlagališč izmed tistih, na katera so nas opozorili bralci, je v industrijskem območju v Dekanih, neposredno ob reki Rižani in Rižanskem potoku. Ob terenskem obisku smo tam poleg zapuščenih vozil opazili tudi pnevmatike in več sodov z neznano snovjo. Da gre za izjemno škodljivo odlagališče, je pokazal izračun Ekologov brez meja, ki pri oceni med drugim upoštevajo bližino vodnih virov.
Na inšpektoratu za okolje so pojasnili, da so v zvezi s tem odlagališčem aprila in maja lani prejeli več prijav, eno pa tudi januarja letos. Lastnikom zemljišč so odredili odstranitev različnih vrst odpadkov, vendar se rok za izpolnitev odločbe še ni iztekel. Dodali so, da so na inšpekciji za naravne vire in rudarstvo, ki deluje v sklopu inšpektorata, tudi naše novinarsko vprašanje obravnavali kot prijavo.
Na medobčinski upravi slovenske Istre, v okviru katere deluje tudi redarstvo, so pojasnili, da niso prejeli nobene prijave ali pritožbe, povezane z izrabljenimi vozili ob Rižani. Na podlagi naših vprašanj pa so zadevo odstopili inšpektoratu za okolje.
Pod odlagališčem v Dekanih poteka tudi vodovod. Podjetje Rižanski vodovod nam je pojasnilo, da za odlagališče sprva niso vedeli, poudarili pa so, da izrabljena vozila ne segajo v varovalni pas cevovoda. Dodali so, da območje ne spada v vodovarstveno območje izvira Rižane, kjer zajemajo vodo za javno oskrbo s pitno vodo, zato po njihovem mnenju odlagališče ne vpliva na kakovost pitne vode.
Toda kot opozarja profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Mihael Jožef Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, odsotnost neposrednega vpliva na zajetje pitne vode še ne pomeni, da odlagališče nima okoljskih posledic. »Vplivi na zemljino, posebej na površinske in podtalne vode, so mnogovrstni. Ne gre nujno za akutne, temveč predvsem za kronične vplive, kar je najbolj skrb vzbujajoče,« je pojasnil za Oštro.
Med snovmi, ki lahko iztekajo iz izrabljenih vozil, so tudi bencin, olja in elektroliti iz akumulatorjev. »Gre za kancerogene in mutagene snovi, ki delujejo na dolgi rok v zelo nizkih koncentracijah. V tem je največja skrb. Bolezen pride z leti, ko to najmanj pričakujemo, in seveda ne vemo, kdo je za to odgovoren. Kapljica za kapljico – koncentracija škodljivih snovi ni tako pomembna kot odmerek,« je še dodal.
Lastnika zemljišč, na katerih je avtoodpad v Dekanih, sta podjetji M Inženiring in Urma. Tretjinski lastnik prvega je Mirko Marolt, preostalo pa je v lasti njegovega drugega nepovezanega podjetja. Urma je v lasti Pavla in Dorjane Stančič. Predstavniki obeh podjetij se na naša vprašanja še niso odzvali. Mirko Marolt je sicer tudi skoraj 100-odstotni lastnik betonarne Tehnobeton.
Podatke o okoljski nevarnosti, vrsti odpadkov in lastništvu zemljišč, na katerih leži 16 neprijavljenih odlagališč avtomobilov, ki smo jih odkrili letos, ter 74 odlagališčih, ki smo jih predstavili že decembra lani, najdete na interaktivnem zemljevidu Oštrovega projekta Avtogrob.
2026 © Oštro
