Pridobili smo gradivo s tajne vladne seje o genocidu v Gazi

Gradivo, ki ga je vlada obravnavala na za javnost zaprti seji 12. marca letos, so vladni organi dolgo skrivali. Označeno je bilo s stopnjo tajnosti interno, saj naj bi bili ob razkritju ogroženi državni interesi.

Oštro je zoper to odločitev vložil več pritožb, v katerih smo oporekali slabo utemeljenim razlogom za tajnost in poudarjali velik javni interes za razkritje gradiva.

Južnoafriška tožba zoper Izrael in nekatere druge teme, kot sta bili afera Black Cube in umik RTV Slovenija z Evrovizije, so močno zaznamovale družbeno in politično dogajanje zadnjih mesecev. Nazadnje je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je pripravilo vladno gradivo, stopnjo tajnosti umaknilo, saj da interesi Slovenije zdaj niso več ogroženi.

V gradivu je sicer ministrstvo pojasnilo, da se Slovenija »v tem postopku ne postavlja na nobeno stran, prav tako pa njena intervencija ne pomeni neposredne obtožbe Izraela ali polne podpore vsem trditvam Južne Afrike«, temveč se »osredotoča izključno na pravna vprašanja interpretacije konvencije«.

Država želi utrditi vlogo zagovornice mednarodnega prava, pri čemer jo vodita tako moralna odgovornost kot njena zgodovinska izkušnja, ki potrjujeta izjemen pomen preventivnega delovanja mednarodne skupnosti, ko gre za najhujša kazniva dejanja, je še zapisano v gradivu. »Boj proti nekaznovanosti je dolgoletna prednostna naloga zunanje politike Slovenije.«

V gradivu neposrednih obtožb zoper Izrael zaradi genocida ni, vsebuje pa opombo, da Slovenija že ves čas opozarja na kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic v Gazi. Gradivo je bistveno bolj benigno od siceršnjih nastopov predstavnikov države zoper Izrael v zadnjem letu dni. Prepričanje, da se v Gazi dogaja genocid, je na najvišji politični in diplomatski ravni, v evropskem parlamentu, 21. maja lani izrazila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zunanja ministrica v odhajanju Tanja Fajon je enako stališče izrazila septembra lani na zasedanju generalne skupščine OZN, premier v odhajanju Robert Golob pa je o genocidu v Gazi govoril tudi javno.

Slovenija je v času genocida v Gazi sprejela več ukrepov zoper Izrael ‒ razglasila je ukrepe proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in dvema njegovima najradikalnejšima ministroma ter prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. Junija 2024 je tudi priznala Palestino. Vlada je kljub temu z glasovanjem o pridružitvi oziroma intervenciji v tožbi pred ICJ odlašala do skrajnega roka, 12. marca letos, sklepa o tem pa nato ni sprejela.

Razprava na vladni seji je potekala v tajnosti, zato je bilo glasovanje posameznih ministrov za javnost neznanka. Glede na navedbe naših sogovornikov naj bi pridružitvi tožbi nasprotovali v Gibanju Svoboda ‒ to potrjuje tudi dokument o glasovanju na omenjeni seji, ki so ga prvi pridobili na portalu Info360.

Sodeč po dokumentaciji, za katero smo takoj po seji vlade zaprosili tudi na Oštru, ter jo danes prejeli*, je bilo proti predlogu sedem ministrov Svobode, pet jih ni glasovalo, za je bila le infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Za so glasovali vsi trije ministri iz vrst SD in minister za delo Luka Mesec. Preostala ministra Levice nista glasovala ‒ Simon Maljevac je bil odsoten, Asta Vrečko pa naj na seji ne bi bila prisotna v času glasovanja. Premier Robert Golob ni glasoval, je pa načelno podprl stališče ministrstva.

Naši sogovorniki so sicer kot glavno silo, ki je nasprotovala pridružitvi tožbe, omenjali Vojka Volka, državnega sekretarja za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.

Volk je v odgovoru za Oštro ponovil svojo izjavo za Reporter, da so bili proti »tudi vsi, ki se v tej državi ukvarjajo z nacionalno varnostjo, proti je bila tudi večina stroke, ki je dala jasno mnenje, da je pridružitev tožbi predvsem politična gesta, ker pravnih učinkov ne bo. Del vlade je hotel, da se na zadnji seji iz političnih razlogov tožbi pridružimo navkljub ocenam in opozorilom stroke, a je zmagala stroka in zadeva je padla. Začuda je bila zaradi tega skrajno nesrečna predvsem opozicija, ki si je očitno želela, da bi vlada k tožbi pristopila.«

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je po seji javno izrazila obžalovanje, da vključitev Slovenije v sodni postopek ni bila izglasovana. Spregovorila je tudi o okoliščinah, v katerih je potekala seja – omenila je denimo različne pritiske »s strani velesil«, ki so jih doživljali politiki. V Levici so takrat menili, da je Slovenija zamudila priložnost, da »ostane na pravi strani zgodovine«. Tanja Fajon komentarja po naši pridobitvi gradiva z odmevne seje za Oštro ni želela podati.

Foto: Boštjan Podlogar/STA

Golob neposrednega odgovora na vprašanje, zakaj Slovenija v tožbi ni intervenirala, ni dal. V pogovoru za Mladino pa je odločitev povezal s postopkom zoper izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), v katerem je ena izmed sodnic Slovenka Beti Hohler. »Če bi se tam pridružili Južni Afriki, bi si v predvolilni tekmi morda pridobili kakšno politično točko – a smo se temu zaradi odgovornosti do mednarodnega kazenskega sodišča zavestno odrekli,« je trdil predsednik vlade.

Janez Janša, ki velja za odkritega podpornika Izraela, je odtlej večkrat namignil, da je vlada od pridružitve tožbi odstopila, da bi ustavila objave na skrivaj posnetih pogovorov, ki so zaznamovali predvolilni čas in v katerih so vidni posamezniki govorili o ozadjih slovenske politike in gospodarstva. Za posnetki naj bi stala izraelska zasebna obveščevalna agencija Black Cube, katere predstavniki so se z Janšo srečali osebno. Po odločitvi vlade, da se ne pridruži postopku pred ICJ, so bili sicer na strani Anti-corruption2026.com objavljeni še trije posnetki pogovorov.

Slovenija ne bi bila prva članica EU, ki bi v zadevi pred ICJ vložila intervencijo – to so pred tem storile že Španija, Irska, Belgija in Nizozemska, pa tudi Madžarska. Izrael medtem kljub formalnemu premirju nadaljuje napade na Gazo, od koder vsakodnevno prihajajo poročila o novih smrtnih žrtvah in katastrofalnih življenjskih razmerah, s katerimi se soočajo tamkajšnji prebivalci.

POSODOBITEV

Ta članek je bil na dan objave dopolnjen z dokumentom o glasovanju na seji vlade 12. marca 2026.

Odhajajoči premier Robert Golob je danes, 3. junija, na novinarski konferenci po zadnji seji vlade dejal, da se je glasovanja glede tožbe vzdržal, ker ni želel vplivati na ministrice in ministre. Kot je dodal, jih je h končni odločitvi privedla »politična realnost.«