Referendumska pobuda za zaščito civilne družbe in novinarjev

Poslanci bi lahko – brez možnosti ugovora – preiskovali katerokoli osebo; glede na javne nastope aktualnih nosilcev oblasti bi lahko njihove tarče postali zlasti predstavniki nevladnih organizacij, protestniki, politični nasprotniki in novinarji, katerih poročanje vladi ni povšeči. Tovrstne preiskave so podobne strateškim tožbam SLAPP, katerih glavni namen je utišanje, omejevanje in diskreditacija kritičnih glasov. Razširjene so zlasti v državah, ki se spogledujejo z avtoritarizmom.

»Parlamentarne preiskovalne komisije imajo zelo široka pooblastila. Pridobivajo lahko podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, davčnih organov in drugih institucij. Politiki bodo lahko mesece preučevali novinarjeva zasebna sporočila, telefonske klice, bančne račune, davčne napovedi in druge podatke ter podrobnosti iz njegovega življenja javno zlorabljali za diskreditacije in napade na spletnih platformah,« je opozorilo Društvo novinarjev Slovenije. »Novinarjevo delo in tudi poslovanje bo oteženo, morda celo onemogočeno.«

Doslej so se preiskovanci na potencialne zlorabe lahko odzvali z vložitvijo zahteve za presojo na ustavnem sodišču, po spremembi zakona pa to ne bi bilo več mogoče.

Če bodo pobudniki do 14. julija zbrali 40.000 podpisov, bo razpisan referendum, na katerem bodo državljani lahko tarčam preiskav omogočili učinkovito ustavnopravno varstvo.