Novela zakona o parlamentarni preiskavi znižuje raven sodnega varstva
TRDITEV:
»Sedaj ko pa mi uvajamo zakon, ki daje večje sodno varstvo kot predhodnik trenutnega zakona, pa so ti ljudje na obratih.«
Vir: youtube
OCENA:
Poslanec SDS Andrej Poglajen je 21. junija v podkastu Po desnem pasu na vprašanje voditeljice o tem, ali gre pri zbiranju podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za paradoks, češ da so se politične zlorabe dogajale ravno v času prejšnje vlade, odgovoril, da aktualna vladna koalicija uvaja »zakon, ki daje večje sodno varstvo kot predhodnik trenutnega zakona«.
Državni zbor je novelo zakona o parlamentarni preiskavi sprejel po skrajšanem postopku na izredni seji 26. maja. Zbiranje podpisov za referendum je preprečilo njeno uveljavitev, če bi bila uveljavljena, pa bi posamezniki in več državnih institucij izgubili možnost zahteve za presojo ustavnosti akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava.
To možnost je uvedla novela A, sprejeta konec leta 2024, v mandatu prejšnje vlade, ko je bil zakonu dodan 1.a člen. Ta je določil možnost ustavne presoje akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo fizičnih in pravnih oseb, ki so del preiskave, ter nekaterih državnih organov.
Do odločitve ustavnega sodišča o takšni zahtevi preiskovalne komisije ni mogoče imenovati. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, ga razveljavi in s tem je postopek odreditve preiskave končan.
S spremembo zakona bi lahko preiskovanec v skladu z novim 15.a členom ob kršitvah človekovih pravic ali temeljnih svoboščin vložil tožbo v upravnem sporu šele po koncu parlamentarne preiskave – v roku osmih dni od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da nova ureditev sodnega varstva za preiskovanca pomeni znižanje standarda njegovega pravnega varstva, ob tem pa dodala, da je nova ureditev sodnega varstva neučinkovita in nejasna.
To pravno sredstvo namreč ne bi bilo dostopno, če se parlamentarna preiskava ne bi zaključila s poročilom. Doslej je bilo odrejenih 43 preiskovalnih komisij, s sprejetim poročilom pa je bilo uspešno zaključenih le 12, to je malo manj kot 28 odstotkov preiskav.
Andreja Poglajna smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Poslanec SDS Andrej Poglajen je 21. junija v podkastu Po desnem pasu trdil, da vladna koalicija uvaja novelo zakona o parlamentarni preiskavi, »ki daje večje sodno varstvo kot predhodnik trenutnega zakona«.
Državni zbor je novelo zakona o parlamentarni preiskavi sprejel po skrajšanem postopku na izredni seji 26. maja. Z njo so posamezniki in več državnih institucij izgubili možnost zahteve za presojo ustavnosti akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava.
S spremembo zakona lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin vloži tožbo v upravnem sporu v osmih dneh po koncu parlamentarne preiskave in vročitvi končnega poročila.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da nova ureditev sodnega varstva za preiskovanca pomeni znižanje dosedanjega standarda njegovega pravnega varstva. To pravno sredstvo namreč ne bi bilo dostopno, če se parlamentarna preiskava ne bi zaključila s poročilom.
Trditev Andreja Poglajna ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
