Trditev, da mladi spolno disforijo »ugotovijo kar naenkrat«, neutemeljena
TRDITEV:
“Značilno je, da tisti mladi, ki poročajo o pojavu spolne disforije pri sebi, to ugotovijo kar naenkrat.”
Vir: Nova24TV
OCENA:

Portal Nova24TV je 27. julija objavil članek publicista Tadeja Iana, ki je trdil, da je za pojav spolne disforije pri mladih značilno, da njen obstoj »ugotovijo kar naenkrat«. Članek je tri dni pozneje poobjavil tudi portal tednika Demokracija.
Maja Drobnič Radobuljac, psihiatrinja za otroke in mladostnike ter predstojnica katedre za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti, je za Razkrinkavanje pojasnila, da so akademska spoznanja o spolni disforiji pri mladih za zdaj še preveč omejena. Posledično na ključna vprašanja ne gre odgovarjati z gotovostjo.
Kot je opozorila, to velja tako za razumevanje nastanka spolne disforije kot za njen naravni potek brez zdravniškega posredovanja. Po besedah psihiatrinje je omejenost spoznanj prav tako značilna za vprašanje, katere oblike obravnave ali zdravljenja spolne disforije so najustreznejše.
Pojasnila je še, da stroka pri obravnavi spolne disforije zagovarja previdnost. Pred možnostjo predlaganja ustrezne oblike zdravljenja poudarja potrebo po obsežnejših, daljših in kakovostnejših raziskavah.
Evropsko združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo (ESCAP) je leta 2024 v javni izjavi, katere soavtorica je tudi Maja Drobnič Radobuljac, opozorilo, da je razumevanje spolne disforije pri otrocih in mladostnikih še vedno nepopolno. Kot so pojasnili na združenju, je treba vsakega otroka ali mladostnika obravnavati celostno, upoštevajoč njegovo duševno zdravje, razvoj in individualne okoliščine.
Najnovejša različica klasifikacije bolezni, ki jo pripravlja Svetovna zdravstvena organizacija, spolno neskladnost (ang. gender incongruence) opredeljuje kot izrazito in trajno neskladje med posameznikovim doživljanjem spola in spolom, pripisanim ob rojstvu. Spolne neskladnosti ne uvršča več med duševne motnje, temveč med stanja, povezana s spolnim zdravjem.
V priročniku za diagnosticiranje duševnih motenj, ki ga je ameriško psihiatrično združenje izdalo leta 2022, je spolna disforija opredeljena kot »stiska, ki lahko spremlja neskladje med posameznikovim doživljanjem ali izražanjem lastnega spola in spola, ki mu je bil pripisan ob rojstvu«.
Po podatkih kratke brošure o obravnavi spolne neskladnosti in spolne disforije, ki jo je leta 2022 izdala ljubljanska univerzitetna psihiatrična klinika, obravnava posameznikov s spolno disforijo v Sloveniji najprej poteka v okviru strokovne skupine za obravnavo spolne disforije.
Posamezen primer sprva obravnavajo strokovnjaki s področij psihiatrije, psihologije in socialnega dela, nato pa še interdisciplinarni konzilij za potrditev spolne identitete, v katerem sodelujejo specialisti različnih medicinskih strok.
Nujne dodatne raziskave
Psihiatrinja in raziskovalka Lisa Littman s fakultete za javno zdravje ameriške zasebne univerze Brown je v strokovnem članku, leta 2018 objavljenem v multidisciplinarni znanstveni reviji PLOS One, predlagala hipotezo o hitro nastali spolni disforiji. Hipoteza predpostavlja možnost opredelitve podvrste spolne disforije, ne ugotavlja pa, da se spolna disforija kot taka vselej pojavi hitro, kakor je to mogoče razbrati iz članka Nove24TV.
Njena hipoteza predvideva možnost obstoja morebitne nove podvrste spolne disforije, ki se pri mladostnikih, ki pred tem niso kazali znakov spolne disforije, pojavi nenadoma oziroma hitro, prvič med puberteto ali po njej.
Ta podvrsta naj bi po avtoričini hipotezi med drugim nastala zaradi večje moči družbenih vplivov in neprilagojenih mehanizmov pri ljudeh za spoprijemanje z njimi. Avtorica je v študiji pojasnila tudi, da je njena hipoteza namenjena oblikovanju novih hipotez in da ni klinično potrjena.
Marca 2019 so v omenjeni reviji objavili popravek članka Lise Littman. Kot so pojasnili, je bil popravek namenjen dodatnemu pojasnjevanju članka in njegovega konteksta, saj se je potreba po tem pokazala med pregledom besedila po objavi. Nanaša se na poročila staršev o najstnikih in mladih odraslih, pri katerih so opazili znake hitrega pojava spolne disforije.
Po ugotovitvah avtorjev preglednega članka, leta 2024 objavljenega v recenzirani znanstveni reviji Neuropsychiatry, hipoteza o hitro nastali spolni disforiji ostaja predmet znanstvenih razprav. Avtorji so pojasnili, da je bila ta raziskava sprva deležna obsežnih metodoloških kritik, češ da se je avtorica zanašala na poročila staršev, zbrana prek spletnih strani, ki domnevno nasprotujejo transspolnim identitetam. To je vzbudilo dvom o reprezentativnosti vzorca in zanesljivosti njenih ugotovitev.
Avtorji preglednega članka so še menili, da dotedanji dokazi o hipotezi o hitro nastali spolni disforiji ne upravičujejo niti njenega nekritičnega sprejemanja niti zavračanja njenega obstoja iz ideoloških razlogov.
Po njihovi oceni »zapletenost spolne disforije, predvsem predlaganega podtipa hitro nastale spolne disforije,« kaže na potrebo po študijah, ki bi proučevale razvoj pojava v daljšem obdobju, po tako imenovanih longitudinalnih študijah, »ki bi sčasoma zagotovile zanesljive podatke«.
Opozorili so tudi, da ni mogoče posplošeno trditi, da se spolna disforija katerekoli vrste pri mladostnikih pojavi brez predhodnih znakov, kot je to v hipotezi predlagala Lisa Littman. Vprašanje, ali gre za nov pojav ali neprepoznano oziroma latentno spolno disforijo, namreč ostaja odprto in zahteva podrobno pripravljene odgovore.
Tadeja Iana in portal Nova24TV smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njuna odgovora bomo objavili, ko ju prejmemo.
SKLEP
Portal Nova24TV je 27. julija objavil članek, v katerem je publicist Tadej Ian trdil, da je za pojav spolne disforije pri mladih značilno, da jo ti pri sebi »ugotovijo kar naenkrat«.
Psihiatrinja za otroke in mladostnike Maja Drobnič Radobuljac, predstojnica katedre za psihiatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti, je pojasnila, da so spoznanja o več dejavnikih, povezanih s spolno disforijo pri mladih, še vedno omejena. Zato na ključna vprašanja o tem stanju ni mogoče podati zanesljivih odgovorov.
Tudi evropsko združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo je v javni izjavi leta 2024 opozorilo, da je razumevanje spolne disforije pri otrocih in mladostnikih še nepopolno.
Psihiatrinja in raziskovalka Lisa Littman je sicer že leta 2018 predstavila hipotezo o hitro nastali spolni disforiji. Ta predvideva možnost obstoja nove podvrste spolne disforije, ki naj bi se pri mladih pojavila brez predhodnih znakov med puberteto ali po njej. Postavila je torej hipotezo, ki pa ne pomeni, da je hiter nastanek splošna značilnost spolne disforije, kot je to predstavila Nova24TV.
Po pojasnilu Lise Littman je hipoteza zgolj izhodišče za nadaljnje raziskave, ki še nima klinične potrditve.
Po ugotovitvah preglednega članka, leta 2024 objavljenega v recenzirani znanstveni reviji Neuropsychiatry, hipoteza prej omenjene avtorice ostaja predmet strokovnih razprav. Avtorji članka so opozorili tudi na metodološke pomanjkljivosti študije, na podlagi katere je hipoteza nastala.
Kritični so bili predvsem do dejstva, da se je raziskovalka Littman sklicevala zgolj na poročila staršev, objavljena na spletni strani, domnevno uperjeni proti transspolnim identitetam. Po njihovi oceni za zdaj ni dovolj dokazov niti za potrditev niti za zavrnitev te hipoteze.
Trditev, da je za pojav spolne disforije pri mladih značilno, da jo ti pri sebi »ugotovijo kar naenkrat«, je neutemeljena. Stroka hipoteze o hitro nastali spolni disforiji za zdaj ni ne potrdila ne ovrgla. Prav tako so aktualna strokovna spoznanja o spolni disforiji kot taki pri mladih še preveč omejena in ne omogočajo gotovih odgovorov na ključna vprašanja o tem stanju.
Strokovnjaki zato opozarjajo na potrebo po dolgoročnih in kakovostnih nadaljnjih raziskavah področja – tako o splošnih značilnostih spolne disforije kot podvrstah, kakršna je hipotetično predlagana hitro nastala spolna disforija.

Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).




