Avtogrob: Na tretjini odlagališč spremembe na bolje
V projektu Avtogrob smo po objavi ugotovili, da so se na 33 odlagališčih izrabljenih avtomobilov zgodile spremembe na bolje. Očiščenih ali vsaj delno očiščenih jih je bilo 11, pristojni inšpektorat pa je uvedel ali obudil postopke še v vsaj osmih primerih in v sedmih izdal ukrepe ali kazni.
Po objavi projekta Avtogrob smo od bralcev prejeli namige o enajstih doslej nezaznanih lokacijah domnevnih neprijavljenih odlagališč izrabljenih vozil. S preiskavo nam jih je uspelo potrditi 16, tako jih je zdaj na interaktivnem zemljevidu »avtogrobov« skupno 90. Od prejema novinarskih vprašanj oziroma objave projekta so se na kar 33 neprijavljenih odlagališčih zgodile spremembe na bolje.
Inšpektorat za okolje je tako po petih letih od uvedbe postopka, kot so pojasnili za Oštro, dosegel, da je zavezanec z odlagališča na Mazovčevi poti v Ljubljani, slabih 200 metrov od Ljubljanice, začel odstranjevati odpadke.
Ko so odlagališče lani obiskali Oštrovi novinarji, je bilo tam okrog 14 izrabljenih avtomobilov in na stotine pnevmatik. Del odpadkov je bil ob močnem deževju poplavljen. To je za okolje še posebej nevarno, saj lahko liter odpadnega motornega olja onesnaži kar milijon litrov vode.
Inšpektorat letos načrtuje tudi nadaljnje odstranjevanje izrabljenih vozil in drugih vrst odpadkov z odlagališča v Stolovniku v Krškem, ki je tik ob potoku Brestanica. Gre za odlagališče z enim najdaljših stažev, saj inšpektorat za okolje v zvezi z njim vodi postopek že dvajset let. Čeprav je zavezanec leta 2024 odstranil vsa izrabljena vozila, je Oštro lani odkril, da jih je tam najmanj 11.
Na inšpektoratu zdaj pravijo, da bo odpadke tudi letos na stroške zavezanca odstranjeval drug izvajalec.
Upravljavci neprijavljenih odlagališč so avtomobilske odpadke odstranili še na treh odlagališčih v Novi Gorici, po enem v Žabnici, Ljubljani in Izoli ter kar treh v Postojni, ki so bila povezana s Francem Guljo, dolgoletnim upravljavcem neprijavljenih odlagališč izrabljenih vozil, o katerem smo na Oštru že večkrat poročali. Ker so upravljavci odlagališč odpadke odstranili, je inšpektorat ustavil z njimi povezane postopke.
Inšpektorat je Gulji v zadnjih desetih letih zaradi odlagališč v Postojni izdal skupno že za več kot 80.000 evrov kazni, letos pa je, kot kaže, vozila končno odstranil.
Nove odločbe za stare znance inšpekcije
Doslej izdane in plačane globe pa še niso zalegle, da bi avtomobile, nezakonito odložene le 10 metrov od potoka Medja v Zagorju ob Savi, odstranil in pooblaščenim zbiralcem prepustil Žan Klinc. Ta je lani za Oštro zanikal, da bi bilo na njegovi lokaciji več kot 30 izrabljenih vozil, češ da zbira in popravlja avtomobile znamke BMW, za katere plačuje davek na odjavljena vozila. Ko se odloči, da je neko vozilo izrabljeno, pa ga preda pooblaščenemu podjetju.
Po objavi projekta so na okoljskem inšpektoratu za Oštro pojasnili, da so na tej lokaciji spet opravili nadzor in ugotovili, da vsa vozila niso bila odpadna. So pa Klincu za odpadna izdali še dve globi, ki ju je plačal, rok za odstranitev odpadkov pa se še ni iztekel. Če tega ne bo storil, ga bo inšpektorat z denarnimi kaznimi poskušal prisiliti v izpolnitev zahtev.
Klinčev postopek je eden izmed sedmih, ki še tečejo, a je inšpektorat po objavi projekta Avtogrob že izdal uradni ukrep, denimo odločbo o ureditvi odlagališča, o odstranitvi odpadkov ali o plačilu globe.
Med njimi je tudi postopek v zvezi z okoljsko najnevarnejšim neprijavljenim odlagališčem v Sloveniji, v vasi Suhor v novomeški občini, kjer osebe, ki nam jih ni uspelo identificirati, okrog ene izmed kmetij, na travniku in v bližnjem gozdu že dvajset let kopičijo izrabljene avtomobile. Inšpektorat je ukrepal že večkrat. Leta 2018 so denimo na stroške lastnika odstranili vsa izrabljena vozila in njihove dele ter mu izrekli dve globi, toda lani jeseni je bilo tam po ugotovitvah Oštra spet več kot sto vozil.
Spomnimo, da so Ekologi brez meja za projekt Avtogrob za vsa odlagališča izračunali oceno okoljske nevarnosti. Ta poleg števila izrabljenih vozil upošteva tudi hidrogeološke razmere, bližino površinskih voda, poplavno ogroženost in morebitno lego na zavarovanem območju, največjo težo pa ima ogrožanje virov pitne vode.
Po prejemu novinarskih vprašanj Oštra je inšpektorat za okolje letos za del onesnaženih parcel v Suhorju vnovič izdal sklep, da bo lahko vozila odstranilo drugo podjetje, a rok za izvedbo še ni potekel. Postopke glede dela zemljišč, ki so kmetijska, so predali kmetijski inšpekciji. Ta je sicer že julija letos v nadzoru ugotovila skladiščenje neregistriranih vozil, vendar postopek še poteka, saj zavezanec še ni odgovoril na njihove ugotovitve.
Podobno je inšpektorat, potem ko je v preteklosti že dosegel očiščenje nezakonitega odpada, letos ponovno uvedel postopek in odredil očiščenje odlagališča z več kot 30 avtomobili v Rogaški Slatini, ki smo ga odkrili v projektu Avtogrob. Rok za izpolnitev zahtev je decembra.
Odločbe za odstranitev odpadnih avtomobilov so bile po objavi projekta izdane še za odlagališča v Benediktu, Gornji Radgoni, Vipavi in Kopru. Odlagališči v Kopru in Vipavi sodita med 16 novih neprijavljenih odlagališč, ki smo jih na Oštrovem zemljevidu objavili danes. Na obe so uredništvo opozorili bralci.
Protest, novi postopki in pospešitev starih
Inšpektorat za okolje je na sedmih zemljiščih uvedel nove postopke, za eno odlagališče pa je tudi obudil starega.
Med odlagališči, za katera je inšpektorat letos prvič uvedel postopek, izstopa eno z več kot sto avtomobili v Cerkljah na Gorenjskem, v bližini ribnika Češnjevek. To si po podatkih Oštra z zgoraj omenjenim odpadom v Suhorju zaradi velikosti in lege v bližini vode deli prvo mesto okoljsko najnevarnejšega odlagališča v državi. Gre za enega večjih neprijavljenih odpadov, s katerim se je inšpektorat seznanil prek novinarskih poizvedb Oštra. Ugotovitveni postopek glede neprijavljenega odlagališča še poteka.
Letos je inšpektorat ugotovitveni postopek uvedel tudi za odlagališče z več kot 70 avtomobili v Mali Nedelji, s katerim ga je seznanil Oštro. Podobno velja za eno od manjših, a številnih odlagališč v Vipavi, na katera nas je letos opozorila bralka. Postopki tečejo tudi za dve odlagališči v Murski Soboti ter po eno v Kočevju in Vodicah.
Projekt Avtogrob je prav v Vodicah, kjer domačini že vsaj od leta 2008 bivajo ob odpadnih avtomobilih, odloženih v bližini potoka, gozda in njiv, še posebej odmeval. Marca je namreč okrog 70 domačinov s protestom zahtevalo sanacijo odlagališča, kjer je bilo po ugotovitvah Oštra lani več kot sto izrabljenih avtomobilov.
Kot je takrat za Oštro povedal vodiški podžupan Žiga Janežič, so hoteli s protestom pristojne državne institucije spodbuditi, da jih začnejo redno obveščati o napredku, izvedenih in nadaljnjih aktivnostih. Občina je namreč na okoljski inšpektorat o odlagališču sredi naselja oddala že najmanj šest prijav, nazadnje letos po objavi Avtogroba. Odgovora niso prejeli, medtem ko se je stanje na avtoodpadu slabšalo.
Okoljski inšpektorat je slab mesec po protestu obudil postopek iz leta 2024 ter skupaj s kmetijsko in davčno inšpekcijo ter policijo izvedel koordinirano akcijo, v kateri so popisali nakopičena vozila in zaslišali zavezanca Petra Ježa. Ugotovitveni postopek zdaj še poteka, inšpektorat pa še ni izdal ukrepov.
Letno število opravljenih nadzorov na področju ravnanja z izrabljenimi vozili se od leta 2023 veča. Lani jih je bilo kar za 60 odstotkov več kot leta 2022.
Poleg tega se je lani in do letošnjega maja v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo tudi število izrednih pregledov, denimo pri domnevno nezakonitih zbiralcih odpadnih vozil, tako da je začelo presegati število kontrolnih pregledov pri pooblaščenih zbiralcih in razstavljavcih vozil. Ti so lani za Oštro povedali, da se jim zdi, da so pod strožjim nadzorom kot ‘konkurenca’, ki brez dovoljenj dela mimo okoljevarstvenih pravil.
EU za jasnejšo definicijo izrabljenih vozil
Številna neprijavljena odlagališča kljub opisanim prizadevanjem ostajajo neočiščena, ujeta v dolgotrajnih postopkih, nekatera pa celo v krogu, saj je nekaj zavezancev povratnikov.
Ko smo inšpektorat za okolje lani vprašali o pomanjkljivostih zakonodaje, so poudarili predvsem potrebo po natančnejši definiciji izrabljenega vozila ter merilih za razlikovanje med rabljenim in izrabljenim vozilom. Kot se je izkazalo tudi v primerih, ki jih je Oštro preiskal v projektu Avtogrob, ta pravna nejasnost v praksi pogosto onemogoča ukrepanje, briše pa tudi mejo med pristojnostmi medobčinskih in okoljskih inšpekcij.
Zdaj je na vidiku morebitna rešitev te težave, saj sta evropski parlament in svet EU konec julija sprejela novo uredbo o zahtevah glede krožnosti pri zasnovi vozil in ravnanju z izrabljenimi vozili.
V uredbi so kot enega ključnih izzivov EU pri uveljavljanju pravil ravnanja z izrabljenimi vozili označili vozila, ki izginejo iz sistema beleženja vozil, saj ne končajo v razgradnji, pač pa v naravi v domačih državah ali v državah zunaj EU. Med ukrepi za izboljšanje zbiranja in sledljivosti vozil sta prepoved izvoza nevoznih vozil v države zunaj EU po septembru 2031 in obveznost gospodarskega subjekta, prodajalca rabljenega vozila, da kupcu dokaže, da je vozilo tehnično brezhibno oziroma da ni izrabljeno.
Uredba uvaja tudi jasnejša merila za razlikovanje med rabljenimi in izrabljenimi vozili. Tako bodo inšpekcijske službe lahko kot izrabljena vozila med drugim obravnavale vse primere poškodovanih vozil, katerih popravilo tehnično ni mogoče ali pa ekonomsko ni smiselno, razstavljene in razrezane avtomobile, zapuščena vozila, katerih lastnika ni mogoče najti, oziroma takšna, katerih ocenjena vrednost po popravilu do tehnično brezhibnega stanja presega ocenjeni strošek popravila.
Proizvajalci avtomobilov bodo do leta 2036 prav tako morali povečati delež reciklirane plastike v novih avtomobilih, na 25 odstotkov. Uredba uvaja tudi nove ukrepe za spodbujanje večje predelave in vnovične uporabe kritičnih surovin iz izrabljenih vozil, zlasti aluminija in bakra, da bi povečali industrijsko surovinsko neodvisnost.
Uredba, ki je v celoti zavezujoča, se bo uporabljala od 1. septembra 2028.
2026 © Oštro
