Slovenija ni strukturno izboljšala samooskrbe s hrano

Žana Erznožnik

—

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo povečali kmetijsko samooskrbo na deficitarnih področjih.

Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo povečali kmetijsko samooskrbo na deficitarnih področjih. Od ministrstva za kmetijstvo (MKGP) nismo dobili jasnega pojasnila, katera so ta področja, je pa po podatkih kmetijskega inštituta samooskrba najmanjša pri zelenjavi, sadju, žitih in prašičjem mesu.

Stopnja samooskrbe se je po podatkih ministrstva za leto 2020 povečala na vseh deficitarnih področjih, razen pri prašičjem mesu. Končnih podatkov za lani še nimajo, po preliminarnih pa je bila letina za desetino slabša kot leta 2020 in podpovprečna v primerjavi z zadnjimi petimi leti.

Agrarna ekonomista z biotehniške fakultete Luka Juvančič in Aleš Kuhar sta pojasnila, da je medletna rast stopnje samooskrbe leta 2020 posledica naravnih nihanj in tržnih razmer. Opozorila sta, da podatki o stopnji samooskrbe niso relevantni, saj ne povedo ničesar o dejanski proizvodnji in predelavi slovenske hrane in tem, koliko domače hrane kupujejo slovenski potrošniki.

Po mnenju obeh strokovnjakov bi morala država za povečanje samooskrbe sprejeti ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti celotne živilske pridelovalne in predelovalne industrije, ne le pridelovalcev prehranskih surovin.

Med konkretnimi ukrepi za izboljšanje samooskrbe, ki so jih poslali z MGRT, takih ukrepov ni. Obljuba je prelomljena.