Ljudje
uredništvo
ustanoviteljica, odgovorna urednica
anuska@ostro.si
Anuška Delić
“
Preiskovalno novinarstvo je danes, ko se soočamo z upadom demokratičnih norm in načel, zadnji branik pred totalitarizmi vseh vrst.
„
V preiskovalno novinarstvo jo je odneslo leta 2006, še kot novinarko časnika Delo, s katerim se je razšla konec marca 2018. Do danes je v preiskovalnem in podatkovnem novinarstvu nabrala široke izkušnje in specialistična znanja. Te nadgrajuje tudi kot ustanoviteljica Oštra, Centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji.
Leto 2015 je preživela v sodnih dvoranah, saj jo je zaradi domnevne objave tajnih podatkov v člankih o neonacistih v vrstah stranke SDS preganjala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. Zagrožena ji je bila triletna zaporna kazen, a je bila nazadnje oproščena vseh obtožb. V istem letu je ustanovila projekt Evroposlanci, v okviru katerega so novinarji, ki zastopajo vseh 28 članic Evropske unije, od evropskega parlamenta zahtevali podatke o porabi profesionalnih dodatkov evroposlancev.
Kot regionalna urednica dela za OCCRP, novinarsko organizacijo, ki razkriva organizirani kriminal in korupcijo. Je članica Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in mreže novinarjev za projektom Forbidden Stories. Kot članica mednarodnih preiskovalnih projektov, kot so Panama Papers, Paradise Papers, FinCEN Files in The Laundromats je soprejemnica številnih nagrad, vključno s Pulizterjevo nagrado.
Za svoje delo je z ekipo kolegov prejela nagrado websi v kategoriji medijev in nagrado čuvaj za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Evropski spletni medij Politico Europe jo je zaradi njenega dela pri projektu Evroposlanci uvrstil na šesto mesto med 28 najvplivnejšimi Evropejci v letu 2018.
Njeno srce, po materi slovensko in po očetu hrvaško, je razdeljeno, zato bo tudi Oštro deloval na presečišču obeh držav.
novinar, urednik
uros@ostro.si
Uroš Škerl Kramberger
“
Novinarstvo je vstopnica v vse svetove, od barake do palače, od berača do papeža. Vstopnica vedno velja za dve osebi. Brez bralca novinar ne gre nikamor. Ko sta skupaj, je zabavno: novinar dviguje preproge, da lahko bralec vidi, kaj je spodaj.
„
Uroš Škerl Kramberger je od leta 2003 pisal za Delo in Sobotno prilogo Dela ter od leta 2006 za Dnevnik in Dnevnikov Objektiv. V člankih in reportažah iz Slovenije in tujine je poročal o politični oblasti in oblasti ljudstva, družbenih gibanjih, konfliktih, protestih in migracijah. Je prejemnik nagrade Društva novinarjev Slovenije, nagrade evropskega parlamenta in fundacije Anne Lindh za odličnost v novinarstvu. Na fakulteti za družbene vede je bil asistent pri praktičnih novinarskih predmetih. Od leta 2012 je član upravnega odbora Slovenske filantropije. Leta 2024 se je pridružil uredništvu Oštra.
novinarka, urednica Razkrinkavanja.si
zana@ostro.si
Žana Erznožnik
“
Dobro novinarstvo razjezi oblastnike in privilegirane, obenem pa opolnomoči vse druge.
”
Žana Erznožnik je diplomirana novinarka in magistrica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi. Med študijem je urejala časopis študentov novinarstva Klin in z ekipo prejela dve nagradi za najboljše študijske dosežke. Pred prihodom na Oštro je bila sodelavka notranjepolitičnega uredništva Slovenske tiskovne agencije in tednika Mladina. Na Oštru vodi projekt preverjanja trditev v javnem prostoru Razkrinkavanje in sodeluje pri preiskovalnih projektih. Za projekt Smetosled je z ekipo prejela pohvalo Društva novinarjev Slovenije.
novinar, namestnik urednice Razkrinkavanja.si
samo@ostro.si
Samo Demšar
“
S preiskovalnim novinarstvom se upiramo manipulacijam, strahu in negotovosti, ki ustrezajo predvsem tistim na oblasti.
”
Samo Demšar je diplomant novinarstva in študent magistrskega študija novinarstva. Pred prihodom na Oštro je bil honorarni sodelavec športnega programa Televizije Slovenija in eden od novinarjev študentskega novinarskega projekta Republika športa.
mlada novinarka
meta@ostro.si
Meta Gantar
“
Kot tašča, ki budno spremlja vsako potezo snahe, tako preiskovalno novinarstvo nadzira podatke, ki pogosto ostanejo nepreverjeni. Za učinkovito delovanje pa potrebuje tudi kritično in odzivno občinstvo.
”
Meta Gantar je diplomantka novinarstva. Med študijem na fakulteti za družbene vede je bila urednica časopisa študentov novinarstva Klin. Kot honorarna sodelavka je ustvarjala vsebine za oddajo Tednik na TV Slovenija, še naprej pa usvaja govorne veščine na lokalnem radiu Sora. S preiskovalnim novinarstvom se je prvič srečala prav na Oštru, kjer se je kalila že med dodiplomskim študijem.
novinarka študentka
nina@ostro.si
Nina Rozman
“
Preiskovalno novinarstvo ima, zlasti v času poplave informacij, vlogo kompasa – javnost usmerja k verodostojnim podatkom o nosilcih moči, te pa z budnim spremljanjem usmerja k odgovornemu opravljanju funkcij.
”
Nina Rozman je diplomantka novinarstva in študentka magistrskega študija tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi. V okviru festivala Naprej/Forward je pisala prispevke za spletno mesto Društva novinarjev Slovenije. Novinarske veščine je pridobivala tudi med prakso na časopisu Dnevnik.
novinarka študentka
eva@ostro.si
Eva Gračanin
“
Preiskovalno novinarstvo seže onkraj površinskih zgodb, osmišlja zapletene številke in podatke ter bedi nad ljudmi na pozicijah moči.
”
Eva Gračanin je diplomirana sociologinja in komparativistka ter magistrska študentka sociologije in pedagogike. Poleg tega, da je novinarka na Oštru, deluje tudi kot novinarka na Radiu Študent, je predsednica študentskega sociološkega društva Sociopatija in upraviteljica avtonomnega študentskega prostora K17.
novinar študent
zan@ostro.si
Žan Premrov
“
V hiperinformacijski dobi, ko vse več in več medijev postaja prenašalcev strankarske propagande, je preiskovalno novinarstvo tisto, ki skrbi za prenos kakovostnih informacij.
”
Žan Premrov je diplomant zgodovine in kulturne antropologije ter študent pedagoškega magistrskega študija zgodovine. Pred prihodom na Oštro je bil od leta 2021 sodelavec aktualno-politične redakcije Radia Študent.
ilustratorji
Matej de Cecco
“
Preiskovalno novinarstvo je kopanje do dna, kukanje pod preprogo, odkrivanje druge plati medalje ... vse tisto, za kar nam danes vse prepogosto zmanjka časa ali potrpljenja.
”
Matej de Cecco, 1979, Kranj. Ilustrator in stripar. Nesojeni prevajalec in tolmač danes z ilustracijami opremlja mladinski tisk in oblikuje maskote, mobilne igre in stripe. Živi in dela v Ljubljani.
Milanka Fabjančič
“
Preiskovalno novinarstvo je kot čelada za nos, za katerega nas pogosto radi vlečejo.
”
Milanka Fabjančič je ilustratorka in avtorica animiranih filmov. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski ALUO je usmerila svoje risarske sile v pripovedovanje zgodb. Pogosto takšnih brez besed. Njene risbe so polne kod in skritih pomenov, pogosto pa meče luč na zapise pisateljev, kolumnistov ali scenaristov iz novih, nepričakovanih kotov. Poučuje predmet Zgodboris na Akademiji za umetnost Univerze v Novi Gorici. Obožuje risane filme. S tem se tudi večinoma ukvarja v zadnjih letih. Rada ima tako prizemljene ljudi kot sanjače. Ne mara pa, da jo kdo vleče za nos.
Samira Kentrić
“
Zlorabi moči sledi ogorčenje, ki vodi v navdih, kako o zlorabi seznaniti druge.
”
Samira Kentrić je vizualna umetnica, ki staplja javno, politično govorico z intimno obarvano sfero človekovega vsakdanjika. S svojim delom želi komunicirati tisto, kar je v sodobni družbi še nereflektirano in zato tudi neprijetno in skrito. Likovno je doslej opremila številne knjige in časopise, med drugim je risala za Dnevnikov Objektiv, Sobotno prilogo Dela, Mobitelove Zaupne besede, časopis Finance, gledališki list AGRFT. Sodeluje z različnimi založbami in avtorji besedil, občasno piše avtorske članke. Doslej so izšli trije njeni risoromani, Balkanalije, Pismo Adni in Adna.
uprava
vodja projektov
manca@ostro.si
Manca Šetinc Vernik
“
Zgolj neodvisno preiskovalno novinarstvo je v resnici četrti steber vsake resne demokracije ter neprecenljiv vir obveščene in ozaveščene javnosti.
”
Manca Šetinc Vernik je univerzitetna diplomirana komunikologinja z dolgoletnimi izkušnjami pri vodenju projektov, razvoju didaktičnih modulov in priročnikov ter izvajanju delavnic in usposabljanj s področja globalnega učenja, človekovih pravic in nediskriminacije. Izkušnje je pridobivala pri Varuhu človekovih pravic RS, na inštitutu za narodnostna vprašanja ter v nevladnem sektorju, kjer je bila dejavna zadnjih 15 let, delovala pa je tudi kot zunanja strokovnjakinja Sveta Evrope, evropske komisije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
komunikatorka
nika@ostro.si
Nika Logar
“
Besede imajo veliko moč. Zato se morajo vsi, ki komunicirajo javno ali v imenu javnosti, zavedati svoje velike odgovornosti.
”
Že od študentskih let uspešno krmari med tremi področji, ki jo navdušujejo: komuniciranjem, organiziranjem dogodkov in dizajnom. Študij arhitekture je hitro zamenjala za komunikologijo, a se je na fakulteti za družbene vede bolje kot med svojimi sošolci znašla med novinarji, nazadnje pa diplomirala iz dizajn menedžmenta.
V skoraj desetletju dela v oblikovalskem studiu Gigodesign, kjer je vodila digitalne projekte in skrbela za komunikacijo, je skupaj z novinarskimi kolegi in Društvom novinarjev Slovenije zagnala medijski festival Naprej/Forward ter sodelovala pri nastanku in razvoju projekta Kompetenčni center za design management. Po nekaj letih snovanja korporativnih komunikacij z ekipo Dobrih zgodb se je pridružila ekipi Oštra z željo, da bi svoje znanje in izkušnje uporabila za prepoznavanje in spodbujanje odgovorne komunikacije v medijih in družbi.
člani sveta zavoda
Oštru stojijo ob strani izjemni posamezniki z različnih področij novinarstva in medijev.
Miranda Patrucić
“
Preiskovalno novinarstvo je ena izmed redkih stvari, ki v svetu še povzroči pozitivne spremembe.
„
Sarajevčanka Miranda Patrucić je preiskovalna novinarka in odgovorna urednica OCCRP. Je prejemnica nagrad knight za mednarodno novinarstvo, global shining light, nagrade Toma Rennerja organizacije IRE, nagrade Daniela Pearla in evropske novinarske nagrade. Po svetu je zelo priljubljena kot predavateljica novinarjem s področja preiskovanja in odkrivanja korupcije, pranja denarja in sledenja denarju. Je članica Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in mreže novinarjev za projektom Forbidden Stories.
Nataša Briški
“
Preiskovalno novinarstvo je srce žurnalizma. Brez vseh, ki nam pomagajo ločevati zrnje od plev, bi bil svet veliko manj demokratičen in svoboden.
„
Nataša Briški je diplomirana univerzitetna novinarka in magistrica politologije (Univerza v Ljubljani). Deluje kot svetovalka za strateško komuniciranje in upravljanje z družbenimi omrežji ter novimi medijskimi platformami, svetuje na področjih odnosov z javnostmi, učinkovitega medijskega komuniciranja in javnega nastopanja.
Je tudi soustanoviteljica in direktorica zavoda Metina lista, vodi ekipo, ki ustvarja vsebine za spletno postajo metinalista.si, je soavtorica podkastov Metin čaj, Evropska četrt in LD;GD. Je članica Strokovnega sveta za enakost spolov (MDDSZ), Komisije za enake možnosti v znanosti (MIZŠ) in Sveta za človekove pravice.
Nils Mulvad
“
Vloga preiskovalnega novinarstva je razkrivati raznovrstne nepravilnosti in laži ljudi in organizacij, ki imajo moč.
„
Nils Mulvad je soustanovitelj Svetovne mreže preiskovalnih novinarjev (GIJN) in drugih novinarskih mrež, kot je Farmsubsidy.org. Med letoma 2001 in 2006 je bil predsednik uprave danskega mednarodnega centra za analitično poročanje Dicar, izbran je bil za evropskega novinarja leta 2006. Po svetu novinarjem predava o podatkovnem in spletnem novinarstvu, pri čemer se osredotoča na uporabo družbenih in mobilnih medijev. Je partner in urednik pri medijski družbi Kaas & Mulvad, od leta 2001 do 2015 je predaval na danski Šoli za medije in novinarstvo.
Žana Erznožnik
“
Dobro novinarstvo razjezi oblastnike in privilegirane, obenem pa opolnomoči vse druge.
„
Žana Erznožnik je diplomirana novinarka in magistrica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi. Med študijem je urejala časopis študentov novinarstva Klin in z ekipo prejela dve nagradi za najboljše študijske dosežke. Pred prihodom na Oštro je bila sodelavka notranjepolitičnega uredništva Slovenske tiskovne agencije in tednika Mladina. Na Oštru vodi projekt preverjanja trditev v javnem prostoru Razkrinkavanje in sodeluje pri preiskovalnih projektih. Za projekt Smetosled je z ekipo prejela pohvalo Društva novinarjev Slovenije.
članici strokovnega sveta zavoda
Marina Walker Guevara
“
Vloga preiskovalnega novinarstva je, da razkrije pokvarjene sisteme in zlorabo moči, ki škodijo ljudem.
„
Marina Walker Guevara je izvršna urednica pri washingtonskem Pulitzer Centru. Bila je dolgoletna namestnica direktorja Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), mreže novinarjev v 80 državah, ki sodelujejo pri preiskovanju zgodb, ki zadevajo ves svet. Doslej je vodila dva največja novinarska sodelovalna projekta v zgodovini novinarstva: Panamske dokumente in Rajske dokumente. Projekta sta vključevala na stotine novinarjev in medijskih partnerjev, ki so z uporabo tehnologije iz terabajtov »pobeglih« finančnih podatkov izvlekli zgodbe v javnem interesu.
Mojca Pajnik
“
Preiskovalno delo, razkrivanje resnice, ki jo nosilci oblasti poskušajo prikriti, je temelj kakovostnega novinarstva, to pa ključno za ohranjanje demokracije, delujoče v interesu javnosti.
„
Mojca Pajnik je redna profesorica na katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer predava o medijskih sistemih ter političnem in medkulturnem komuniciranju. Je znanstvena svetnica na Mirovnem inštitutu, vodja raziskovalnega programa Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja in vodja več raziskovalnih projektov s področja medijev in komuniciranja.