Panamski dokumenti
Featured
Šest let po razkritju panamskih dokumentov je v prvem intervjuju spregovoril žvižgač, ki je novinarjem priskrbel dokumente. Zahodne države je okrcal, da se v gospodarskih sankcijah proti Rusiji premalo osredotočajo na slamnata podjetja, in pozval k uvedbi javno dostopnih registrov podjetij po vsem svetu.
Vlade in mednarodne organizacije so pred petimi leti v odzivu na projekt Panamski dokumenti obljubile poostren boj proti anonimnim podjetjem in davčnim goljufijam. Zaradi razkritij novinarjev je bila povrnjena več kot milijarda evrov neplačanih davkov. Toda številne obljube so ostale neizpolnjene, davčni svetovalci in odvetniki pa izumljajo vedno nove načine za skrivanje lastništva in pranja denarja.
V panamskih dokumentih se je leta 2016 razkrilo, da naj bi inšpektor agencije za zdravila in medicinske pripomočke v davčnih oazah odprl štiri podjetja. Ko je bil s tem soočen, je zatrdil, da so mu ukradli identiteto. Sveži panamski dokumenti leta 2018 prinašajo nepričakovan preobrat – pri domnevni kraji naj bi sodeloval predsednik uprave dolgoletnega poslovnega partnerja Krke iz Kitajske.
Anuška Delić
Drugo razkritje internih dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca daje vpogled v kaos, ki je zaznamoval začetek konca tega podjetja v središču afere Panamski dokumenti.
Will Fitzgibbon, Ben Hallman, ICIJ
Nova pošiljka panamskih dokumentov je s karibskega otoka Angvila naplavila še eno slovensko ime. Dejan Šurbek, ki živi v Mariboru, je bil v zadnjem času dejaven v svetu erotike, v bančništvu in tudi igralništvu, podjetje pa je prek odvetniške družbe Mossack Fonseca ustanovil v začetku leta 2016.
Anuška Delić
Leta 2016 so novinarji v okviru zgodovinskega novinarskega sodelovanja, znanega kot Panama Papers, svetu davčnih oaz zadali enega najbolj trajnih udarcev. Danes se zgodba ponavlja. V roke novinarjev je namreč »pribežalo« še 1,2 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca.
Will Fitzgibbon, Ryan Chittum (ICIJ), povzela Anuška Delić
Veliko strank panamske odvetniške pisarne v središču panamskih dokumentov se je po objavi na tisoče novinarskih zgodb povsod po svetu umaknilo iz podjetij v davčnih oazah ali pa so zamenjale posrednika. Slovenci so tu ostali v trendu. Je bila pa med izjemami Slovenija, saj pristojni organi, kot kaže, niso zahtevali dokumentacije, ki jo ima Mossack Fonseca.
Anuška Delić