Razkriti Slovenci vzeli slovo od Mossack Fonsece

Anuška Delić

—

Veliko strank panamske odvetniške pisarne v središču panamskih dokumentov se je po objavi na tisoče novinarskih zgodb povsod po svetu umaknilo iz podjetij v davčnih oazah ali pa so zamenjale posrednika. Slovenci so tu ostali v trendu. Je bila pa med izjemami Slovenija, saj pristojni organi, kot kaže, niso zahtevali dokumentacije, ki jo ima Mossack Fonseca.

Boksarski prvak Dejan Zavec. Foto: Večer

Med 1,2 milijona dokumenti, ki so tokrat romali pod prste več kot sto novinarjev po svetu, je dostopnih več datotek, ki popisujejo zahteve finančnih organov v davčnih oazah, naslovljene na razvpito panamsko družbo Mossack Fonseca. Od nje so ti nadzorni organi večinoma zahtevali podatke o končnih lastniških upravičencih družb, njihovo dokumentacijo, pogodbe in podobno. Vse v imenu boja proti pranju denarja in lova na korupcijo politično izpostavljenih oseb.

Po dostopnih podatkih vsaj oblasti na Britanskih Deviških otokih, Sejšelih in v Panami niso prejele zahtevka za pridobitev dokumentov o dejanskih lastnikih tamkajšnjih družb, ki bi imeli slovensko državljanstvo ali bi bili kako drugače povezani s Slovenijo. Resda so med temi prednjačili Indijci, Rusi, Britanci … Za ponazoritev: med osebami, ki so bile deležne posebne pozornosti oblasti davčnih oaz, sta bili imeni vsaj dveh hrvaških državljanov.

Družba Mossack Fonseca je po objavi panamskih dokumentov – pogosto šele iz vprašanj novinarjev – ugotavljala, kdo vse so njene stranke. Odvetniška družba namreč ni poznala identitete kar 75 odstotkov končnih lastniških upravičencev podjetij, ki jih je upravljala v Panami.

Ti so podjetja največkrat odpirali prek posrednikov in ne neposredno pri Mossack Fonseci. Vsi navedeni so bili po zakonu dolžni opraviti vse postopke skrbnega pregleda strank, preden so izpeljali postopke registracije podjetij. Zdaj se je razkrilo, da tega večinoma niso počeli.

»Sankcionirana« Slovenija

Aprila 2016 je Mossack Fonseca začela panično pridobivati vso manjkajočo dokumentacijo, pri čemer je bila posebej pozorna na kritične kategorije strank, kot so denimo politično izpostavljeni posamezniki ali pa osebe iz držav, ki so deležne sankcij. Pri podjetjih, za katera je odkrila, da so iz takšnih držav, je izvedla poostren skrbni pregled, kar pomeni, da je zahtevala še več podporne dokumentacije. Na podlagi presoje te dokumentacije se je družba odločala, iz katerih podjetij bo kot registracijski agent izstopila in iz katerih ne.

Mossack Fonseca je v tistem, presenetljivo, med tvegane države uvrstila tudi Slovenijo, in sicer vsaj 16 podjetij, povezanih s Slovenci. Kot navajajo interni dokumenti, je to utemeljila z informacijo, da je Slovenija uvrščena med sankcionirane države pri ameriškem uradu za tujo lastnino, bolj znanem po kratici OFAC.

“Mossack Fonseca je, presenetljivo, med tvegane države uvrstila tudi Slovenijo, in sicer vsaj 16 podjetij, povezanih s Slovenci. ”

Informacija je bila napačna. Ofac je na seznam sankcioniranih posameznikov resda uvrstil pet slovenskih državljanov in pet v Sloveniji registriranih podjetij – to je domnevnega kralja anaboličnih steroidov Mihaela Karnerja s povezanimi osebami – vsekakor pa ni uvedel sankcij zoper to državo.

Med tistimi, ki so prek Mossack Fonsece odprli podjetje in so bili v času panamskih razkritij uvrščeni na seznam sankcioniranih posameznikov pri Ofacu, je bil Savo Stjepanović, Karnerjev nekdanji poslovni partner. Aprila 2016 je za Delo povedal, da je zahteval umik svojega imena s seznama, češ da je bil nanj uvrščen neupravičeno. Danes podatki Ofaca kažejo, da so njegovo ime res umaknili s seznama.

A to ni edina novost med slovenskimi »užitkarji« v davčnih oazah.

Beg na (drug) otok

Mariborski avtomehanik Benjamin Hostnik, o katerem je Delo leta 2016 razkrilo, da prek angvilske družbe Vertigo obvladuje podjetje Gold Store, ki po vsej državi v istoimenskih poslovalnicah odkupuje zlato, se je denimo z Angvile umaknil … v Veliko Britanijo. Svojega poslovanja prek davčne oaze takrat ni hotel pojasnjevati, češ da ima v delavnici veliko dela.

“Potem, je oznanil Petrovič, bodo podjetje zaprli. »Zaradi lokalnih pravnih zahtev moramo postopati zelo hitro,« je pojasnil.”

Že mesec dni pozneje je poteze vlekel drugje. Njegov posrednik, Uroš Petrovič iz UPC Svetovalne skupine, je namreč od Mossack Fonsece zahteval izdajo dokumentov, med drugim potrdila o veljavnosti, iz katerega ni smelo biti razvidno, da je Hostnik družbenik Vertiga. Potem, je oznanil Petrovič, bodo podjetje zaprli. »Zaradi lokalnih pravnih zahtev moramo postopati zelo hitro,« je pojasnil.

Iz preostale korespondence je mogoče razbrati, da se je Hostniku zelo mudilo odmakniti se od Vertiga, ki je konec leta podjetji Gold Store in FM media prenesel na britansko družbo Single Market Limited. Ta je bila sprva sicer v lasti Petroviča, danes pa je Hostnikova. Na naš klic in sporočilo se Hostnik ni odzval.

Manj sreče je imel nekdanji boksarski prvak Dejan Zavec, ki se je v panamske dokumente ujel, ker je na britanski Angvili ustanovil podjetje ABC Agency, prek katerega je tako rekoč samemu sebi prodal nepremičnino na Ptuju, kjer ima vadbeni center, kot je avtorica 2016. razkrila v Delu. Novi dokumenti kažejo, da je Zavec leto pozneje poskušal začeti postopek za zaprtje ABC Agency, vendar Mossack Fonseca tega ni hotela izvesti, češ da ji Zavec dolguje denar.

Ni jasno, ali in kdaj je bilo podjetje izbrisano. Zavec trdi, da je bilo, a se med telefonskim pogovorom ni spomnil, kdaj. Dejal je, da v zvezi s tem noče več dajati izjav, češ da se je z njimi 2016. manipuliralo. Če bi se lahko še enkrat odločil, podjetja v davčni oazi ne bi odprl. Poudaril je, da ni šlo za pranje denarja, saj je patriot.

Po prejemu novinarskih vprašanj in že pred objavo člankov so posrednika zamenjali programerji, ki so pogodbeno delali za Outfit 7, nekdanje podjetje Sama in Ize Login. Prav tako je tik pred objavo članka podjetje na Angvili dal zapreti Marko Koncilja, lastnik gradbenega podjetja Alfa-M. Odprl ga je sicer zato, da bi nanj prenesel del svojega premoženja, za Delo pa je povedal, da je šlo dejansko za pridobitev posojila (nekdanje) Hypo banke.