Boljši od najboljših
Istvan David
Tuširanka komentira trditev predsednika vlade Marjana Šarca, da so socialni transferji v Sloveniji višji kot na Danskem.
Šarec je v intervjuju za Radio Slovenija dejal, da »je Danska visoko socialna država, pa imamo mi za 25 odstotkov višje socialne transferje«.
Izkazalo se je, da Šarčeva trditev njegova »neformalna ocena , ki temelji na preteklih pogovorih z njegovimi kolegi (drugimi predsedniki vlad držav EU) o zadevni tematiki«, toda, kot smo pokazali na Razkrinkavanju, po vseh javno dostopnih podatkih ni točna.
Predvsem ne obstaja enotna definicija pojma socialni transferji. Lahko se nanaša le na denarne socialne pomoči, lahko tudi na družinske prejemke. »Lahko vključuje to, kar je pri nas v bistvu zavarovanje (za brezposelnost, invalidnost, zdravstveno zavarovanje, pokojnine),« je pojasnila Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo.
Razkrinkavanje se je oprlo na definicijo statističnega urada Eurostata, ki socialne prejemke določa kot transferje med gospodinjstvom in posameznikom iz programov socialne varnosti.
Po njihovih podatkih je Slovenija denimo leta 2016 za socialno varnost namenila 23,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), Danska pa 31,1 odstotka.
Eurostat beleži tudi letni strošek sistema socialne varnosti na prebivalca – ta je skoraj 11.000 evrov na prebivalca Danske in nekaj manj kot 5.700 evrov na prebivalca Slovenije. Pri tem upoštevajo razlike v cenah življenjskih potrebščin in vrednosti ustrezno korigirajo tako, da so rezultati med državami primerljivi.
Sistem socialne varnosti se na Danskem v večjem delu kot pri nas financira neposredno iz proračuna. Proračunski izdatki za socialno varnost so tam leta 2016 znašali 27 odstotkov BDP. V Sloveniji, kjer se ti izdatki večinoma črpajo iz prispevkov delodajalcev in zavarovancev, je tega leta država iz proračuna za socialno varnost namenila sedem odstotkov BDP.
Istvan David
Kaj je Tuširanka?
Tuširanka je rubrika na Oštru.si, v kateri prostor, namenjen besedi, odstopamo sliki.
Tuširanke so risbe s tušem, toda v naši rubriki so tedenski likovni komentarji, ki so kritično ogledalo aktualnih dogodkov. Včasih izzovejo smeh, tudi kisel, včasih delujejo kot mrzel tuš. Za tiste, ki jim nastavljajo ogledalo. Za vse nas. Za družbo.
Tuširanka ilustracijo postavlja nad besedo, hkrati pa nadgrajuje žanr komentarja in poskuša načela tradicionalne časopisne karikature udomačiti v digitalnem svetu.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.