Oštro javno razpravljal o oglaševalcih na dezinformacijskih portalih
uredništvo Oštra
Novinarji Oštra so na javnem uredniškem sestanku predstavili novo zgodbo o spletnem oglaševanju na portalih, ki so vir dezinformacij oziroma se nanje sklicujejo.
Novinarja Katarina Bulatović in Samo Demšar sta na javnem uredniškem sestanku predstavila novo Oštrovo zgodbo o oglaševalcih na dezinformacijskih portalih. Foto: Matej Povše
»Vse se je začelo pred enim letom, ko smo razmišljali, kaj lahko prijavimo na enega izmed večjih razpisov za preverjanje informacij. Odločili smo se za sledenje denarju – od kod portali dobijo denar, da lahko širijo dezinformacije,« je uvodoma povedala urednica in novinarka Katarina Bulatović.
Na javnem uredniškem sestanku, ki je potekal pred mestno hišo v Ljubljani, je 9. oktobra ekipa Oštra predstavila preiskovalno zgodbo o oglaševalcih na dezinformacijskih portalih.
Avtorja zgodbe, Katarina Bulatović in Samo Demšar, sta več mesecev analizirala dostopne podatke o oglaševanju na 17 portalih, ki so vir dezinformacij oziroma se nanje sklicujejo. Podatki so pokazali, da je v letih 2021 in 2022 na vsaj desetih spletnih oglaševalskih platformah oglaševalo najmanj 269 oglaševalcev. Na vsaj petih portalih so oglaševali prek Google AdSensa, v katerem lahko oglaševalci v nastavitvah onemogočijo oglaševanje na določenih spletnih mestih.
»Ugotovili smo, da so oglaševalci prek Googlove platforme oglaševali tudi poleg vsebin, ki so zavajale o političnih, družbenih in drugih temah,« je dejala Katarina Bulatović.
Samo Demšar je dodal, da sta med preiskovanjem naletela na več težav. Zaradi zanesljivosti podatkov sta morala oceno oglasnih prihodkov prilagoditi. Oglasi na spletnih portalih namreč niso stalni, številke o obiskih portalov pa so odvisne tudi od naprave, prek katere dostopamo do njih.
V drugem delu preiskave sta se osredotočila na oglaševanje iz javnih sredstev. Novinarja sta pregledala podatke za leti 2021 in 2022 in se omejila na tiste subjekte javnega sektorja, ki so za oglaševanje namenili vsaj 3000 evrov. Za spletno oglaševanje je bilo v teh letih iz javnih sredstev namenjeno 27 tisoč evrov.
»Osebno se mi zdi, da je veliko več denarja namenjenega za oglaševanje, ampak zaradi omejenega dostopa do podatkov in dejstva, da smo to delali za dve leti nazaj in ne za trenutno leto, smo imeli delno zvezane roke, tako da smo se morali osredotočiti na to, kar smo res lahko dokazali,« je o omejitvah pri preiskavi povedal Samo Demšar.
Novinarja sta k odgovornosti pozvala tudi oglaševalce. Od tistih, na katere sta se obrnila, je svoje oglase umaknilo le tuje podjetje, ki oglašuje modne izdelke.
