Preverjevalci dejstev med najbolj uporabljenimi viri za skupnostne zabeležke
uredništvo Oštra
—
Po lanski študiji španske organizacije za preverjanje dejstev in tehnološki razvoj Maldita.es so preverjevalci dejstev med najpogosteje navajanimi viri v skupnostnih zabeležkah – funkciji omrežja X, ki uporabnikom omogoča dodajanje konteksta zavajajočim objavam.
Foto: janeb13/Pixabay
Španska organizacija za preverjanje dejstev in tehnološki razvoj Maldita.es je v lanski študiji analizirala več kot milijon skupnostnih zabeležk, pri čemer so analizirali čas med predlogom in objavo zabeležke ter navedene vire.
Ugotovili so, da je približno eden od 27 predlaganih zapisov vseboval povezavo do članka organizacije za preverjanje dejstev, potrjene v evropski mreži za standarde preverjanja dejstev (EFCSN) ali mednarodni mreži za preverjanje dejstev (IFCN), katerih član je tudi Oštro. Te organizacije se kot tretji najpogosteje navajani vir umeščajo takoj za platformo X in Wikipedijo in predstavljajo več kot 3,7 odstotka vseh zabeležk.
Avtorji študije so ugotovili tudi, da uporabniki platforme X bolj zaupajo skupnostnim zabeležkam s povezavo do članka organizacije za preverjanje dejstev, kar vpliva na vidnost zabeležk.
Kot so opozorili, le dobrih osem odstotkov vseh predlaganih zapisov postane vidnih. Skupnostne zabeležke, ki se sklicujejo na organizacije za preverjanje dejstev, postanejo vidne v 12 odstotkih primerov oziroma v 15 odstotkih primerov, če se sklicujejo na evropske preverjevalce dejstev.
Razlog za nizko stopnjo vidnosti je pomanjkanje konsenza med uporabniki platforme X, ki je pogoj za prikaz skupnostne zabeležke na platformi. Avtorji študije zato platformam, ki napovedujejo uvedbo skupnostnih zabeležk (Meta in Youtube), priporočajo nižji prag soglasja za prikaz zabeležk.
V študiji so ugotovili tudi, da uporabniki hitreje predlagajo zabeležke, v katerih navajajo organizacije za preverjanje dejstev. Zabeležke, ki se sklicujejo na te organizacije, uporabniki platforme X prav tako hitreje ocenijo kot koristne.